Franja

petrolejka samostalnik
(svetilka na petrolej) ▸ petróleumlámpaOb koncu 19. stoletja so si na kmetijah na splošno že svetili s petrolejkami. ▸ A XIX. század végén a gazdaságokban már általában petróleumlámpával világítottak.

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

phallus -ī, m (gr. φαλλός) fálos, fálus, podoba moškega spolovila, ki so jo ob Bakhovem prazniku nosili okrog kot znamenje rodnosti in rodovitnosti: Arn.

Pheneus (ali Pheneos) -ī, f (Φένεος) Fénej, mesto v Arkadiji (zdaj Phonia) ob jezeru z istim imenom (zdaj Mauronero „Črna voda“), katerega vodo so imeli za smrtonosno: L., O., V., Cat., Plin. — Od tod Pheneātae -ārum, m (Φενεᾶται) Feneáti, Fénejci, preb. mesta Fenej: Ci., Lact.

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

Philomēla -ae, f (Φιλομήλα) Filoméla, hči atenskega kralja Pandiona, ki so jo bogovi spremenili v slavčka: O., Mart.; od tod meton. philomēla -ae, f slavec, slavček: populeā maerens philomela sub umbrā V., Cass., philomela sibilans (žvrgoleč) Sid.

Philorōmaeus -ī, m (Φιλορώμαιος „Rimljanoljub“) Filoromáj, častni naslov, ki so ga Rimljani dali kapadokijskemu kralju Ariobarzanu: Ci.

Phīne͡us -eī in -eos, m (Φινεύς) Finêj

1. kralj v Salmidesu v Trakiji; ker je dal oslepiti svoja sinova, so ga bogovi kaznovali s slepoto: V., O.; apel. Phīneī -ōrum, m ljudje kakor Finêj = slepci: Mart. — Od tod adj. Phīnēius 3 (Φινήϊος) Finêjev: domus V., guttura O., dapes Ap., tecta Val. Fl. = Phīnēus 3 (Φίνειος): Phīnēā manu O., aves, mensae Sen. tr.; patron. Phīnīdēs -ae, m (Φινείδης) Finíd (Fineíd), Finejev potomec (sin): O.

2. Kefejev brat, Andromedin snubec, ki ga je Perzej z Meduzino glavo spremenil v kamen: O.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Pictī -ōrum, m Píkti = „Poslikanci“, ime starih britanskih Kaledoncev, ki so se tetovirali: Amm., Cl.

píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
komarji so pikali le zanzare pungevano
pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda

pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

à la pièce po kosu; akordno
pièce à pièce kos za kosom
pièce anatomique (anatomie) preparat
pièce de blé njiva žita
pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
pièce d'eau ribnik
pièce d'échecs šahovska figura
pièce d'identité osebni izkaz
pièce jointe priloga (pismu)
pièce justificative dokaz(ilo)
pièce de légitimation legitimacija
pièce manquée (technique) izvržek
pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
pièce de musique skladba
pièce officielle uradna listina
pièce d'un procès (pravdni) akti
pièce de rechange (technique) nadomestni del
pièce de séjour dnevna soba
pièces de service stranski prostori
pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
pièce à tir rapide brzostrelni top
appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
petite pièce (théâtre) enodejanka
tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
de toutes pièces popolnoma
acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
travailler à la pièce delati po kosu, akordno

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

pigeon [pižɔ̃] masculin golob; figuré naivnež, opeharjenec; oseba, ki jo ogoljufajo, okradejo

pigeon boulant, voyageur golšasti, poštni golob
cœur masculin de pigeon vrsta češenj
gorge-de-pigeon golobje moder, spreminjajoč se v vijoličasto (barvo)
mon (petit) pigeon! golobček moj!
il a été le pigeon dans l'affaire opeharili so ga v tej zadevi
plumer un pigeon (figuré) oskubsti naivneža

pijanka samostalnik
neformalno (popivanje) ▸ italozás, piálás
Koncerti trajajo po dve, tri ure in so zelo resni, brez pijank. ▸ A koncertek két-három óráig tartanak, és nagyon komolyak, nincs italozás.
Čeprav sem imel voznika in bi si lahko privoščil 'pijanko', si je nisem. ▸ Annak ellenére, hogy volt sofőröm és belefért volna egy kis italozás, nem éltem a lehetőséggel.

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pīla² -ae, f steber: lapidea N., pilae pontis L., loco, qui nunc pila Horatia appellatur L. (prim. pīlum), nulla meos habeat pila libellos H. moje knjige naj ne bodo obešene naprodaj na stebrih (ob katerih so knjigarnarji prodajali knjige); kolekt. kamniti stebri (kot osnova objektom, zgrajenim na vodi, npr. nasipom, jezovom): Sil., saxea pila V. pristanski nasipi, „ključi“, in pilis Sen. ph.

pil(l)eatus 3 (pīl(l)eus) s klobučevinasto kapo pokrit: fratres Cat. (= Kastor in Poluks), pilleati aut lana alba velatis capitibus volones epulati sunt, alii accubantes, alii stantes L., Parthi Mart.; poseb. o osvobojencih, ki so ob osvoboditvi prejeli takšno kapo: pileati coloni L., rex L., plebs Suet., toda servi pileati Gell. (sužnji, za katere prodajalec ni dajal poroštva).