Franja

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

frōns¹, frondis, f

1. listje, perje, listnato vejevje: Plin., Q., lignea, quernea Ca., alta frons decidit Varr., in nemoribus, ubi virgulta et frons multa Varr., via … interclusa iam frondibus et virgultis Ci., frondem ac virgulta coniciunt V., altae frondes et rami V. listnate veje, perenni fronde corona Lucr., fr. nigra H. igle, bodice, caduca, pampinea, saligna O., frondis honores O. okras(je) iz listja, colles laeti frondibus Cu. gostolist(n)i.

2. meton. venec (krona) iz listja: delubra festā velamus fronde per urbem V., decorus fronde (Caesar) H., aliquem fronde coronare H., fronde comas vincti H., aesculeae capiebat frondis honorem (pri pitijskih igrah) O., frondibus Actiacis comptos redimita capillos O., levior tuis, quae tempora cingunt, frondibus O., tempora frondibus ornare O. — Star. soobl. frūs, frundis, f: populea frus Enn.; pl. frundes Enn.

frottement [frɔtmɑ̃] masculin (o)drgnjenje; trenje; figuré dotik, težava, trenje

résistance féminin de frottement upor pri trenju

frūgālis -e, adv. frūgāliter (frūx, frūgī)

1. ki sodi k poljskim pridelkom, poljskih pridelkov (gen.) (= frūgum): fr. maturitas Ap.

2. lepo urejen: villa frugalior Varr.

3. reden, redoljuben, gospodaren, varčen, vrl, pošten: factus est frugalior Pl. boljši gospodar, ut frugalior sim quam volt (pater) Ter., colonus frugalissimus Ci., (Apollonidenses) homines sunt tota ex Asia frugalissimi Ci., ille eam rem … frugaliter accuravit Pl., omnia signa frugaliter domum suam deportavit Ci., frugaliter loqui Ci. ali dicere Front. zmerno, trezno, frugaliter vivere H., frugalius vivere Ps.-Q., Lact.

Opomba: Pozitiv frugalis najdemo šele pri poznejših piscih (Q. ga zavrača), klas. lat. ga nadomešča s frūgī (gl. frūx).

frūmentātiō -ōnis, f (frūmentārī)

1. kot voj. t. t.: nabavljanje žita, preskrbovanje z žitom, dovažanje žita: Suet., confectā frumentatione C., frumentationibus pabulationibusque Romanos prohibere C. ovirati Rimljane pri preskrbovanju z žitom in zeleno krmo, ovirati jim nabavljanje žita in zelene krme, omnīs nostras pabulationes frumentationesque observabat C.

2. razdeljevanje žita, hrane: Suet., (August. 40, 42), Tert.

frūmentum -ī, n (iz *frūg-smentum: fruī)

1. žito, žitno zrnje, v pl. žitne vrste: Varr., H., Col. idr. in tuis horreis omne frumentum Siciliae fuit Ci., ut frumenta nata sunt, ita decumae veneunt Ci., frumenta in agris matura non erant C., frumentum de area tollere C. dati mlatiti; meton.: frumento Caesarem intercludere C. ovirati ga pri dobivanju žita, ovirati mu dobivanje žita.

2. occ. pšenica (kot poglavitna žitna vrsta v Italiji) Mart., Ap., Veg., Amm., Vulg.: umor ex hordeo aut frumento … corruptus T. pivo, narejeno iz ječmena ali pšenice.

3. metaf. frumenta smokvine pečke: Plin.

frustrer [früstre] verbe transitif prikrajšati (quelqu'un de quelque chose koga za kaj), pripraviti ob kaj, opehariti za kaj

frustrer un héritier de sa part opehariti dediča za njegov delež
il a été frustré du profit de son travail bil je prikrajšan, opeharjen pri dobičku svojega dela
frustrer quelqu'un dans quelque chose razočarati koga v čem
il a frustré l'espérance de ses parents razočaral je starše v njihovih pričakovanjih, upih

frutex -icis, m (f le pri M.)

1.
a) grm, v pl. grmovje, grmičje: Varr., Lucr., Col., Plin., Petr., sine fronde frutex O., densi frutices O., his genus omne silvarum fruticumque viret V.; pren.: apostolici seminis frutices Tert. Sg. kolekt.: texit ora frutex O. vejevje, leo contexit asinum frutice Ph. s šibjem.
b) konec (drevesnega) debla, deblo: quercus ramos a frutice dedit Suet.

2. kot psovka štor = tepec: Pl., Ap.

frutta f (pl. -ta, -te)

1. sadje:
frutta secca suho sadje
succhi di frutta sadni sokovi
frutta di stagione sezonsko sadje

2. kulin. sadje (kot poobedek):
essere alla frutta biti pri koncu obeda
giungere alla frutta pren. priti pozno, priti na koncu

fūco -āre -āvī -ātum (fucus1)

1. barvati, pleskati: vellera … hyali saturo fucata colore V. pobarvana s temnim zelenilom steklene barve, f. vellus Sil., fucatae vestes T., fucatae colore tabulae T. prebeljene; occ. (lica, kožo) ličiti, lepotičiti: color stercore fucatus crocodili H. barvilo, pripravljeno iz krokodilovega blata, f. oculos circumducto nigrore Cypr.

2. (po)rdečiti, rdeče (po)barvati, škrlatno (po)barvati: Assyrio fucatur lana veneno V., ephippia fucata Ap., ministri fucandae purpurae Amm. pomočniki v barvalnici s škrlatom (bagrilnici), pomočniki pri barvanju s škrlatom (bagrniki); occ. (lica, telo) rdeče barvati, lepotičiti: est aliis (puellis) fucandi cura coloris O., formam fucata … Cleopatra Lucan., f. corpora Q.

3. klas. le metaf. „olepšati“ = popačiti, ponarediti, večinoma v pt. pf.: fucatus candor et rubor Ci. ponarejeno belo in rdeče barvilo, fucatus nitor Ci., isdem ineptiis fucata sunt illa omnia Ci., fucata a sinceris secernere Ci., signa probitatis non fucata forensi specie Ci., lepido quae sunt fucata sonore Lucr., unum quodque genus (dicendi) … cum fucatur atque praelinitur, fit praestigiosum Gell., versus Homeri fucatior Gell., si veritas fucata mendacio est Lact. Adv. v komp. fūcātius: Aus.

fuero moški spol (občinski) zakon, mestno pravo, postava, običajno pravo; sodstvo; posebna pravica, privilegij; ošabnost, prevzetnost

a(l) fuero po zakonu, po postavah
en su fuero interno pri sebi, v svoji notranjosti
por fuero pošteno
¿con qué fuero? s kakšno pravico?
fueros pl posebne pravice posameznih provinc ali mest (v Španiji); domišljavost

Fühler, der, (-s, -) Tierkunde tipalnica, tipalka (tudi pri polžih), antena; Technik tipalo, indikator, detektor

führen

1. voditi (auch Unternehmen usw.), Weg, an der Hand: peljati, ein Fahrzeug: voziti, peljati, ein Flugzeug: pilotirati, in Verzweiflung: gnati

2. (zuführen) dovajati, zum Mund usw.: nositi (v usta itd.)

3. einen Artikel, Waren: imeti na zalogi

4. bei sich/mit sich führen Dokumente: imeti pri sebi

5. sich führen vesti se, obnašati se, držati se

6. führen zu povzročiti/povzročati (kaj)

7. einen Namen, ein Wappen: nositi, uporabljati

8. Aufsicht führen nadzorovati (kaj), imeti nadzor (nad); den Beweis führen dokazovati; Klage führen pritoževati se (nad), tožiti; Krieg führen vojskovati se; ein Leben führen živeti življenje; Regie führen režirati; Sprache führen govoriti; hinters Licht führen zavesti, zavajati; zu Ende führen dokončati

fuite [fɥit] féminin beg, bežanje; izgovor; uhajanje; indiskretnost, izdaja tajnosti

fuite éperdue brezglav beg
fuite de gaz uhajanje plina
fuite de capitaux beg kapitala
fuite d'eau puščanje vodne cevi
fuite devant les responsabilités beg pred odgovornostmi
canal masculin de fuite odtočni kanal
les fuites du baccalauréat izdaja tajnosti pri (državnem izpitu) bakalavreatu
tentative féminin de fuite poskus bega
délit masculin de fuite prestopek pobega voznika, ki je zakrivil nesrečo
être en fuite biti na begu
mettre en fuite v beg pognati
prendre la fuite zbežati

fūlīgō -inis, f (prim. sor. lat. fūmus iz *dhū-mos)

1. saje: Col., Iuv., P. Veg., os oblitum fuligine Pl., quasi fuligine abstersā Ci., fuligine multa pingues taedae Lucr., f. lucubrationum Q. saje luči pri ponočnem učenju; pren: f. verborum et argutiarum Gell.

2. metaf. barvilo, ličilo (iz saj), lepotilno črnilo: supercilium madidā fuligine tinctum Iuv.

fullōnius 3 (fullō) = fullōnicus: ars Plin., Non., creta, spina, urina Plin., saltus Sen. ph. skakanje pri valjanju; šalj.: cras mihi potandus fructus est fullonius Pl. jutri se moram (gospodarju) dati z nogami teptati (= našeškati). Subst.

1. fullōnia -ae, f valjavstvo, valjavsko rokodelstvo: didicisse fulloniam (po drugih fullonicam) Pl.

2. fullōnium -iī, n. valjavnica, valjavčeva delavnica: Amm.

fulmenta -ae, f (iz *fulc-menta: fulcīre)

1. opora Ca., Luc. ap. Non.

2. peta (pri čevlju), opetnik: Pl.

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

fünf pet; es ist fünf ura je pet; die fünf Buchstaben tri črke (rit); seine fünf Sinne (nicht) beisammen haben (ne) biti pri pravi (pameti); fünf gerade sein lassen iti preko (česa), pogledati skozi prste; pustiti naj je, kar je; sich an den fünf Fingern abzählen na prste prešteti

fūnis -is, m pri Lucr. f. (najbrž sor. z gr. ϑῶμι(γ)ξ vrv(ca), motvoz, trak; prim. fīlum)

1. vrv, konopec (vož, f, vože): Cat., Vitr., Sen. ph., Plin., Q., Iuv., Eutr. idr. alii conantur signum rapere ad se funibus Ci., adductaque funibus arbor corruit O., f. ancorarius C. sidrna vrv, solvitur herboso religatus ab agerre funis O. držalna vrv, litore funem deripere iubet V., naves funibus prosiluere suis V., per extentum funem ire H. plesati po napeti vrvi.

2. preg.
a) v podobi, vzeti od motovila: currente retro funis eat rota H. (če je breme pretežko, se motovilo delavcu izmakne in vrv leze nazaj).
b) v podobi, vzeti od živali ob povodcu: (pecunia) tortum digna sequi potius quam ducere funem H. da se raje pusti voditi, kakor pa da vodi = da služi, kakor pa da zapoveduje.
c) funem reducere Pers. vrv nazaj potegniti = svojo besedo preklicati, misel menjati.
č) ex incomprehensibili parvitate arenae funem efficere Col. kaj nemogočega storiti.
d) funem in diversa distendere Tert. prerešetavati (razpravljati) kaj na vse strani.