Franja

Sīrius (sīrius) -iī, m (Σείριος, σείριος) Sírius, Sírij, pasja zvezda (čisto lat. canicula), glavna zvezda v ozvezdju Veliki pes, ki vzhaja sredi meseca julija ob najhujši vročini (pasji dnevi): Hyg., Tib., Lucan., tum steriles exurere Sirius agros V., iam rapidus torrens sitientis Sirius Indos ardebat caelo V.; pesn. adj. = Síriusov, Sírijev: Sirius ardor V., Col., astrum Sirio fervet vapore Prud.

siròtīnjskī -ā -ō siromaški: sirotinjski dom ubožnica; -a kuća revna hiša; -o jelo jed revnih; -a majka, sirotinjski otac mati, oče ki dobrodelno skrbi za sirote; -a suza solza reveža; stigla i njega sirotinjski suza tudi njega je zadelo siromaštvo; tanak kao sveća o -om parastosu suh kakor sveča ob parah reveža, zelo suh; -o živjeti revno živeti; -o ljeto babje poletje; -a trava bot. sladika, Glyceria

sit^*1 [sit]

1. neprehodni glagol
sedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa (on a jury porote)
zastopati v parlamentu (for koga)
imeti sejo, zasedati; sesti (on na)
zaposliti se (over s čim)
študirati (under pri kom)

2. prehodni glagol
sedeti (v sedlu), imeti sedež na (a mule mezgu)
posaditi (the hen on eggs kokošja jajca)

to sit on the bench figurativno biti sodnik
the clothes sit loosely upon him obleka mu je preohlapna
to sit in Congress biti član Kongresa
to sit for an examination opravljati izpit
to sit on the fence politika, sleng, figurativno stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralen
the guilt sits light on his conscience ne peče ga vest zaradi krivde
to sit a horse jahati na konju
to sit in judgement on s.o. lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati koga
to sit on one's hands figurativno ne aplavdirati
it sits ill on you slabó vam (to) pristaja
he sits for Leeds on zastopa Leeds v parlamentu
to sit for (ali to) a painter sedeti slikarju za model
to sit for one's picture dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)
to sit a play through prisostvovati igri do konca
he is sitting pretty on je v dobrem položaju, ima dober položaj
to sit pretty sleng imeti dobre karte, figurativno dobro se goditi (komu)
it sits heavy on the stomach to je težko prebavljivo
to sit upon s.o. figurativno sedeti na kom, jahati koga
don't you be sat upon! pogovorno ne pusti se hruliti!
to sit tight pogovorno ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvari
to want to sit (o kokoši) začeti kokodakati (za valjenje)
to sit well dobro sedeti (zlasti na konju)
to sit on the throne sedeti na prestolu, vladati
to know which way the wind sits vedeti odkod piha veter
his principles sit loose(ly) on him on svojih načel ne jemlje resno

situado ležeč, nahajajoč se, situiran

estar situado sobre el río ležati ob reki
bien situado premožen

sitzen (saß, gesessen) sedeti; Kleid: prilegati se; Zähne auf den Kiefern, Beine an Brustabschnitten, Blüten auf den Zweigen usw.: biti, biti nameščen; Hieb: sedeti, zadeti (udarec je zadel); Pächter: imeti v zakupu; eine Rolle, ein Text usw.: sedeti, znati (der Text sitzt X zna besedilo); jemandem sitzen sedeti (komu kot model); in einem kleinen Dorf/Nest: čepeti, tičati; Angst: tičati
an: sitzen an etwas sedeti pri/nad (čem);
auf: sitzen auf etwas sedeti na (čem); auf den Eiern sitzen valiti (jajca);
bei: sitzen bei sedeti pri, študirati (kaj), ukvarjati se s (čim); bei Tisch sitzen biti pri kosilu/jedi;
in: sitzen in biti v, Technik tičati v; in der Tinte/Patsche sitzen biti v zadregah, v zosu;
über: über den Büchern sitzen sedeti ob knjigah/nad knjigami;
zu: zu Gericht sitzen über soditi (komu), figurativ obsojati koga; zu Pferde sitzen jahati, sedeti na konju; einen sitzen haben figurativ biti (malce) pod paro

skakalec s palico stalna zveza
šport (športnik) ▸ rúdugróSopomenke: skakalec ob palici

skakalka s palico stalna zveza
šport (športnica) ▸ rúdugró
Sopomenke: skakalka ob palici

skála¹ (-e) f

1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo

2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi

skandirati glagol
1. (vzklikati) ▸ skandálV Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
"Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

2. (o podajanju pesmi) ▸ skandálMnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.

skok² [ô] moški spol (-a …) šport der Sprung, das Springen (figurativni Figurensprung, konjski/skakačev - pri šahu Rösselsprung, čez konja Pferdspringen, čez kozo Bockspringen, iz stoje na rokah Handstandsprung, na cilj Zielsprung, na glavo Kopfsprung, Hechtsprung, na noge Fußsprung, na noge skrčeno Paketsprung, naprej Vorwärtssprung, na smučeh Skisprung, ob palici Stabhochsprung, prednožno Winkelsprung, raznožno Grätschsprung, skrčno Hocksprung, sonožno Strecksprung, s padalom Fallschirmsprung, v daljavo Weitsprung, v stran Seitensprung, v višino Hochsprung, z mesta Standsprung, z obratom Kehrsprung, škarjasti Schersprung, vzvratni Rückwärtssprung)
vijačni skok die Schraube
… skoka Sprung- (dolžina die Sprungweite, met iz skoka der Sprungwurf, višina die Sprunghöhe)
skakališče za skok v višino die Hochsprunganlage
bazen za skoke das Sprungbecken
skoki množina das Springen
(figurni Kunstspringen, likovni Stilspringen, s stolpa Turmspringen, v vodo Wasserspringen, z deske Brettspringen, smučarski Skispringen, Schispringen)
tekmovanje v skokih der Sprungwettbewerb

skok s palico stalna zveza
šport (atletska disciplina) ▸ rúdugrásSopomenke: skok ob palici

skomína navadno pl

skomíne unpleasant sensation caused by bitter taste or fear; (poželenje) desire; longing for
delati komu skomíne to make someone's mouth water (po for)
skomíne me obhajajo ob tem it makes my mouth water

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skŕhati (-am)

A) perf.

1. smussare, spuntare, intaccare:
skrhati sekiro smussare la scure

2. pren. fiaccare, indebolire, spossare:
bolezen je skrhala njegovo moč la malattia aveva fiaccato le sue forze

B) skŕhati se (-am se) perf. refl. intaccarsi, sbrecciarsi:
steklene posode so se skrhale i vasi di vetro si sono sbrecciati
pren. skrhati si ob čem zobe rompersi i denti in, su, contro qcs.

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen

slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

slabó hranjen undernourished
slabó mi je I feel sick
z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
on je slabó plačan he is underpaid
posli gredó slabó business is bad
slabó govoriti o kom to speak ill of someone
slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
slabó se počutim I feel unwell
slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
on slabó sliši he is hard of hearing
ona slabó vidi she has poor sight
moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
slabó se obnášati, se vesti to behave badly
slabó ravnati s kom to ill-treat someone

slabó mal

slabo mi je me siento mal
slabo mi je postalo sentí un desfallecimiento
človeku postane slabo ob tem (es algo que) dá nauseas
bolniku gre slabo el enfermo va mal
slabo izvesti dela hacer mal (ali fam chapuceramente) a/c
biti slabo zapisan ser mal visto, estar mal conceptuado
slabo ravnati s kom portarse mal con alg, maltratar a alg, tratar mal a alg

slavnost ženski spol (-i …) die Feier (otvoritvena Eröffnungsfeier, ob ustanovitvi Gründungsfeier), der Festakt

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

slína saliva; (pljuvalna) spittle; slobber; slaver

slíne se mi pocedijo ob tem it makes my mouth water; my mouth waters at the thought (ali sight) of it, the thought (ali the sight) of it makes me drool
izločanje slíne salivation; discharge of saliva
ki dela slíno medicina salivant