Franja

incasellare v. tr. (pres. incasēllo)

1. spraviti, spravljati v predalčke; katalogizirati

2. pren. urediti, urejati; organizirati:
incasellare le cognizioni urediti, organizirati znanja

in-certus 3

1. ne(od)ločen, nerazločen, neurejen: colligere incertos et in ordine ponere crines O.

2. neodločen, nedoločen, negotov, nezanesljiv; nav. o abstr.: Enn. fr., H., T., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., incertus exitus pugnarum Ci., ad incertum casum certus sumptus impenditur Ci., iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci. določena … nedoločena vsota … , incertis itineribus C., i. rumores C., aetas … incerta Ci. nezanesljiva (mladost), nihil est incertius vulgo Ci. nezanesljivejše; tako pogosto z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. iun., incertum est, quam longa vita futura sit Ci., incertus infans, masculus an femina esset L.; subst. n. sg. incertum -ī, n negotovost: Iust., T., incerti auctorem esse L. negotovo (stvar) sporočiti, in incerto esse Auct. b. Alx., L. ali habere S. biti v negotovosti, aliquid in (ad) incertum revocare Ci. negotovo napraviti (v negotovost spraviti), in incertum creari L. za negotov čas; pogosto n. pl. incerta -ōrum, n spremembe usode, razni pripetljaji: belli L., fortunae L., Plin. iun., maris T. Le pesn. o konkr.: per incertam lunam V. v negotovem (nerazločnem, nejasnem) luninem svitu, erramus tres incertos caligine soles V. tri dni, v katerih se zaradi megle ni mogoče razpoznati, (taurus) incertam excussit securim V. z ne trdno roko zasajeno; enalaga: possessiones i. Ci., agri incerti Ci. ki so negotova (dvomljiva) posest, suspensus incertusque vultus Ci. ki kaže (razodeva) negotovost; od tod

3. (o osebah, subjektivno) negotov, ne zavedajoč se česa, v dvomu, dvomljiv, omahujoč, v negotovosti, ne zagotovo vedoč: incerta pendet plebs … caeca exspectatione Ci., me incerto Pl. brez moje vednosti, incerti ignarique, quid potissimum facerent S., instaurat honores incertus, geniumne … famulumne esse putet V.; tako z loc.: incertus animi Ter., S., T. negotov v duhu, ali z objektnim gen.: i. consilii Ter., Cu., T. ne na jasnem o … , i. sententiae T., i. ultionis T. ali naj se maščuje, rerum suarum (omnium) L. o svojem položaju ne na jasnem. (V zvezi: incerti metu Val. Fl. je metu abl. causae). — Od tod
a) adv. incertē negotovo, dvomljivo, vprašljivo: Enn., Pac., Pl.
b) adv. abl. incertō ne (za)gotovo: admodum i. scire Pl.

incliner [-ne] verbe transitif nagniti, upogibati, nagibati (se) k, tendirati (à k); skloniti; ukloniti, siliti koga k, vplivati na koga

incliner le front skloniti čelo
s'incliner prikloniti se, ukloniti se
s'incliner à un argument ukloniti se argumentu
s'incliner devant les faits ukloniti se dejstvom
le mur (s')incline dangereusement zid se nevarno nagiblje
s'incliner devant le monument prikloniti se pred spomenikom

incluso vključen, priložen, v prilogi; celó

le remito incluso pošiljam vam v prilogi

inconstitutionnel, le [-nɛl] adjectif neustaven, protiustaven

incoraggiante agg. ohrabrujoč, vzpodbuden:
le previsioni per l'economia nazionale sono incoraggianti gospodarska predvidevanja so vzpodbudna, vlivajo upanje

incorporel, le [-rɛl] adjectif netelesen

incrociare

A) v. tr. (pres. incrocio)

1. križati, prekrižati:
incrociare le gambe prekrižati noge
incrociare le braccia pren. stavkati, začeti štrajk
incrociare le armi pren. bojevati se
incrociare la spada con cqn. dvobojevati se s kom

2. križati se (s, z); srečati, srečevati:
incrociare un veicolo srečati se z vozilom

3. biol. križati

B) v. intr. aero križariti

C) ➞ incrociarsi v. rifl. (pres. mi incrocio) križati se (tudi biol.):
le strade si incrociano ceste se križajo

incrocicchiare

A) v. tr. (pres. incrocicchio) prekrižati; preplesti:
incrocicchiare le dita prekrižati prste

B) ➞ incrocicchiarsi v. rifl. (pres. mi incrocicchio) prekrižati se; preplesti, prepletati se

in-cūdō -ere, le pt. pf. in-cūsus kovati, obdelati: incusa auro dona Pers., lapis incusus V. oklesan kamen (za ročni mlin).

incursion [ɛ̃kürsjɔ̃] féminin (sovražen) vpad, vdor; poseganje (dans v)

incursion par voie aérienne letalski vdor
incursions des barbares sovražni vpadi barbarov
incursion de troupes parachutées vpad padalskih čet
les incursions de cars de touristes dans le paisible village vdori avtobusov s turisti v mirno vas
faire une incursion dans un domaine (za hip) poseči na neko področje

indagine f

1. raziskava; študija; anketa

2. preiskava:
le indagini della polizia proseguono policijska preiskava je še v teku

indāgō¹ -inis, f (indāgāre)

1. obkolitev, zajetje, obstop divjačine, gonja (pri lovu): Tib., Fl., indagine cingere saltus V., agros O. z lovci in mrežami obkoliti, velut indagine … Samnites agere L. kakor divjačino ob obkolitveni gonji, velut indagine insidiis circumdari Hirt. obkoljen biti, ad Equitii vertuntur indaginem Amm. zaseda, testamenta et orbos velut indagine eius capi T. zaidejo v njegove mreže, mille poenarum indagine inclusi Plin. iun.; pesn. o oblegovalni (= obležni, cirkumvalacijski) črti: Lucan.

2. metaf. zasledovanje, raziskovanje, iskanje, preiskovanje (le poznolat.): Aristotelem multis doctrinam persuasisse indaginibus Plin., i. cuppediarum Gell., nidoris, veritatis Amm.; poseb. sodniško preiskovanje: Amm., pozni Icti.

indécis, e [ɛ̃desi, z] adjectif neodločen; (problem) nerešen, negotov, dvomljiv, nedoločen, nejasen; masculin neodločnež; nedoločenost, negotovost

victoire féminin, paix féminin indécise negotova zmaga, negotov mir
le temps est indécis vreme je nezanesljivo
réponse féminin indécise nejasen, neprecizen odgovor
être indécis biti neodločen, ne se moči odločiti

indexation [ɛ̃dɛksasjɔ̃] féminin prilagoditev indeksu življenjskih stroškov

indexation des traitements sur le coût de la vie prilagoditev plačindeksu življenjskih stroškov

in-differēns -entis (in [priv.], differre) v klas. lat. le kot prevod stoiškega strokovnega izraza ἀδιάφορον = (po kakovosti) nerazločen, neodločen, nedoločen = brez slabe ali dobre kakovosti, ne dober ne slab, srednji (nevtralen, povprečen, „(zlata) sredina“), indiferenten: quod illi ἀδιάφορον dicunt … indifferens dico Ci.; v poznejši lat. sploh: brez razločka (razlike), indiferenten, vseeno in sicer

1. o stvareh: sed cludent etiam breves (syllabae), quamvis habeatur indifferens ultima Q., rhythmo indifferens est, utrum … an … Q.

2. o osebah: komur je vseeno, neizbirčen: i. circa victum Suet. ki ni izbirčen pri hrani; adv. indifferenter

1. brez razlike (razločka): interrogare vel percontari … utroque utimur indifferenter Q.

2. (o osebah): brezbrižno, malomarno, vnemarno, hladno(krvno): occisum eum populus indifferenter, miles gravissime tulit, … senatus … laetatus est Suet.

3. brez odloga (odlašanja): Aug.

indigner [-nje] verbe transitif ogorčiti, ozlovoljiti, škandalizirati, užaliti

s'indigner postati ogorčen, zgražati se, (raz)jeziti se, biti užaljen
tout le monde s'est indigné d'une telle injustice vsi so bili ogorčeni zaradi take krivice

in-dīgnus 3, adv. -ē

1. nevreden, ki ne zasluži česa, (v slabem ali dobrem pomenu), neupravičen, neusposobljen, nepripraven; z obj., in sicer (kakor pri dignus) v abl.: Ter., vir tua legatione indignissimus Ci., interpretatio indigna responsione Ci., nullo cruciatu, aedilitate, beneficio indignus Ci.; poseb. z abl. sup.: id auditu dicere indignum L., digna atque indigna relatu V.; pesn. tudi z gen.: Sil., haud indignus avorum V. Obj. pojem se opisuje:
a) s finalnim stavkom: eum indigni, ut a vobis redimeremur, visi simus L.; a ta je nav. v relat. obl.: L., iine … indigni erant, qui impetrarent? Ci., nobis indigni visi sunt, quibus opem ferretis Ci., at tu indignus (neupravičen), qui faceres (contumeliam) Ter.
b) z inf.: forma indigna perire O. ki ne zasluži, da bi … , fabula non indigna referri O. ki je vredna, da … ; na videz abs., ker obj. pojem ni poseb. izražen: senator fieri voluit, quamvis indignus Ci. (sc. qui senator fieret), illud exemplum ab dignis (sc. poenā) et idoneis ad indignos (sc. poenā) et non idoneos transfertur S., cur eget indignus quisquam O. (sc. egendi) ki tega ni zaslužil, indigno circumdat vincula collo O. nedolžen; pesn. enalaga: indignis percussit pectora palmis O. z neupravičenimi … ali pa: na nevreden način.

2. metaf. sploh nedostojen, nepristojen, nespodoben, neprimeren, neprikladen: Plin. iun., non indignum videtur memorare … S. primerno je, haec consuetudo scribendi philosopho valde indigna Ci., nihil … ipsis indignum C., mentio ipsa indigna cive Romano est Ci., vox indigna tua probitate Ci., neque quidquam fecit (Datames), quod suā fide esset indignum N., indigno gloriae suae (gen.) decreto Val. Max., quam indigna nomini Christiano (z inf.) Tert.; occ.: nevreden = sramot(il)en, nesramen, mrzek, gnusen, grozen; nav. abs.: Ter., indignissime cervices civium frangere Ci., indigne mori Ci., indignius obtrectari Ci., indignissimis iniuriis vexari Ci., i. amor V., indignam fortunam subire Ci., indignum in modum mulcari L., civium indigna mors, caedes, direptio, egestas, facinus, locus Ci., hiems i. V. pretrda; indignum est z inf. ali ACI =
a) sramot(il)no je: indignum est a pari vinci, indignius ab inferiore Ci.; prim. facinus indignum! epistulam … neminem reddidisse Ci.; kot vrinjeni stavek: indignum facinus! Ter., pro facinus indignum! Sen. rh.; tudi samo: indignum! H., nisi post altaria isset, et — indignum! — scelerato profuit ara O. o sramota!
b) krivica je, hudo je: nec fuit indignum superis his sanguine nostro Emathiam pinguescere V., sata exuri, dirui tecta misera magis, quam indigna patienti esse L.; subst. n. pl.: indigna perpeti N., digna et indigna pati V., Sen. ph. zasluženo in nezasluženo, digna atque indigna canere Val. Fl.

3. meton. ne(je)voljen, vzne(je)voljen, ogorčen, razsrjen, le v reklu indigne ferre (pati) ogorčen (vzne(je)voljen) biti, in sicer z ACI: N., Ph., indigne ferunt clementiam in crudelitatem esse conversam Ci., cum indigne pateretur uxor … Ci. ali s kavzalnim stavkom: Val. Max., indigne ferens, quod … non tribuerit Ph.; tudi z obj.: id (quod Suet.) indigne ferens Cu. nad tem ogorčen, eam (quam) rem indigne ferre Iust.

indiquer [-ke] verbe transitif na-, o-značiti, (po)kazati; naznaniti; dati spoznati ali sklepati; določiti

indiquer du doigt quelqu'un, quelque chose s prstom (po)kazati na koga, na kaj
ma montre indique deux heures et demie moja ura kaže pol treh
indiquer l'heure du départ določiti uro odhoda
tout indique que ... vse kaže, da ...
le peintre a indiqué un paysage d'automne slikar je nakazal (skiciral) jesensko pokrajino
indiquer une rue pokazati (povedati za, napotiti v) ulico
cela indique une grande intelligence to kaže (dokazuje, odkriva) veliko inteligenco

individuare

A) v. tr. (pres. individuo)

1. zadevati (značilnosti)

2. ugotoviti, ugotavljati; določiti, določevati; odkriti:
le sonde hanno individuato la posizione della carcassa sonde so ugotovile položaj ladijske razbitine

B) ➞ individuarsi v. rifl. (pres. mi individuo) izoblikovati se