Franja

lost [lɔst] preteklik & pretekli deležnik od to lose
izgubljen

lost property office urad za izgubljene in najdene predmete
lost souls izgubljene duše
tehnično lost motion mrtvi tek
to be lost in biti zatopljen v kaj
to be lost to biti izgubljen za, ne imeti čuta za, biti brez česa
to be lost upon biti brez pomena, biti stran vrženo
to give up for lost imeti za izgubljeno

losziehen^* odpraviti se (na pot), premakniti se; losziehen gegen/über napasti (koga/kaj)

loucher [luše] verbe transitif škiliti, krivo gledati; (familier)

loucher sur quelqu'un, quelque chose z zavistjo, s poželenjem gledati koga, kaj
faire loucher quelqu'un pritegovati nase poglede, zbujati zavist, poželenje, nezadovoljstvo pri kom

love² [ləv]

1. prehodni glagol
ljubiti, rad imeti

2. neprehodni glagol
ljubiti, biti zaljubljen

love me, love my dog če ljubiš mene, ljubi tudi moje prijatelje
Lord love you! za božjo voljo! (presenečenje)
to love to do s.th. zelo rad kaj delati

lūbricō -āre -āvī -ātum (lūbricus) storiti, povzročiti (povzročati), da je kaj (s)polzko (drsno, opolzlo, gladko), zgladiti (zglajevati): orbem Iuv., supercilium Ap., clivum Prud.; metaf.: letum versatile lubricat incertos visus Prud.

lūbricus 3 (prim. lābor, lābī)

1. (s)polzek, drsen, opolzel, gladek: locus Pl., via lubricā glacie non recipiente vestigium L., planta Sil., lapis Mart.; subst. lūbricum -ī, n spolzkost, (s)polzka (gladka) tla: in lubrico locare Plin.; z gen.: illi (sc. equi) … lubrico paludum lapsantes T. na spolzkih močvirnatih tleh, lubrico viae T., lubrico itinerum T. po polzkih stezah, per lubricum niti Lact., per lubrica surgens V., lubrica vallium Ap.; o živalih: anguis V., conchylia H. sluzave, sluzaste, piscis Plin.; metaf. (o človeku) gladek = varav, (pre)varljiv, ukanljiv, prevarantski, goljufiv: patrias temptasti lubricus artes V., acri lubricus astu Val. Fl.

2. metaf.
a) negotov, omahljiv, majav, nevaren, zapeljiv, zvodljiv, zavajajoč: locus Ci., Plin. iun., via vitae lubrica Ci., lubricae viae adulescentiae Ci., aetas puerilis maxime lubrica et incerta Ci., cupiditas dominandi praeceps et lubrica Ci., l. reprehensio, ratio defensionis Ci., tempus Sen. rh. nevarni (= zavajanju izpostavljeni) čas mladosti, lubrica principis aetas T., status T. položaj; pesn. z inf.: vultus lubricus aspici H. zapeljiv; subst. n. negotovost, nejasnost, nevarnost: in lubrico versari Ci., Sen. ph., lubricum adulescentiae nostrae T. negotova doba moje mladosti, in praecipiti et lubrico stare Cu., lubricum aetatis, consilii, tutelae Dig., lubricum fidei Macr. nezanesljivost zvestobe.
b) ki se hitro (zlahka) izmuzne, izmikajoč se, hitro premikajoč se, hitro tekoč, gibljiv, gibčen, gibek, (u)bežen, uhajajoč: Simois H., amnis O., membra O., lubricos oculos fecit (sc. natura) et mobiles Ci., annus O., quoniam (sc. historia) lubrica est et fluit Q., alia propter subtilitatem lubrica sunt Sen. ph. zlahka uide iz spomina; z ad = nagnjen k čemu: aetas, quae magis ad vitium lubrica esse consuevit Ambr.; z inf. = pripravljen (kaj storiti): flore capi iuvenum primaevo lubrica mentem nympha Sil. le preveč pripravljena, nagnjena k.

luce

A) f

1. fiz. luč, svetloba

2. svetloba:
alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
venire alla luce pren. roditi se
venire in luce pren. pokazati se
far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
alla luce del sole javno

3. svetloba, svetlobni vir:
luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

4. avto luči:
luci di posizione pozicijske luči

5. luč, svetlobni signal:
luce verde, rossa zelena, rdeča luč
luce intermittente utripajoča luč

6. ekst. elektrika:
pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

7. arhit. razpon

8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

B) agg. invar. astr.
anno luce svetlobno leto

lūceō -ēre, lūxī (lūx)

I. intr.

1. jasen, svetel biti, svetiti se: quae (sc. stella) luce lucebat aliena Ci., lucet via longo ordine flammarum V., virgatis lucent sagulis V., lucens lunae globus V., lucet in ore rubor O., lucent oculi O., lucentes faces O., stagnum lucentis lymphae O. bistre, lilia per varios lucent … colores Val. Fl., lucentes flammae Sil.; o dnevu: en umquam lucebit ille dies, quo … ? Sil., lucente iam die Amm. ko je bil že beli dan, že za belega dne; brezos. lūcet (beli) dan je, svetlo je, dani se, svita se: nondum lucebat, cum Ameriae scitum est Ci., antequam luceret, simulatque luceret Ci., si luxerit Cat.; tudi: lucet hoc Pl. zdaj je že beli dan, haud multo post luce lucebit Pl.

2. occ. svetleti, lesketati se skozi kaj, viden biti, videti se: Arabio lucet bombyce puella Pl., femineum lucet sic per bombycina corpus Mart.

3. metaf. svetiti se, svetleti, v oči biti (udarjati), očiten, viden, jasen biti: mea officia et studia, quae parum ante luxerunt Ci., virtus … quae … lucet in tenebris Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci. je jasna, quarum (sc. figurarum) utilitas … vel clarissime lucet Q. —

II. trans. svetiti da(ja)ti čemu, omogočiti (omogočati) svetenje, užariti (užarjati), razžariti (razžarjati), vž(i)gati kaj: cercum Pl., novae nuptae facem Pl., candida lumina Enn., fenestrae … factae ad lucendum It. da dajejo (prepuščajo) svetlobo.

lucro m dobiček (zlasti slabš.):
fare qcs. a scopo di lucro delati kaj za dobiček

lucrō -āre -āvī -ātum (lucrum) (pri)dobi(va)ti si kaj, doseči (dosegati) kaj: quidquid ex nuptiis lucratum est Cod. I.; metaf.: quam multas tecum miserias lucraverim Pl. (?) sem moral prebiti (prestati).

lucror -ārī -ātus sum (lucrum)

1. (pri)dobi(va)ti, dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, na dobičku biti pri čem, doseči (dosegati) kaj: Icti., Lact., omne stipendium l. Ci., auri pondo decem l. Ci., locupletes suum perdunt, debitores lucrantur Ci., plus mendacio atque etiam periurio lucrabatur Suet., ex annonae quoque caritate lucranti[a] adcrevit invidia Suet., lucrantium suspecta vox Suet. dobičkarjev; occ. (pri)varčevati, prihraniti (prihranjevati): salis lucrandi occasio Plin.

2. metaf. pridobi(va)ti si, zadobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj: lucretur indicia veteris infamine Ci. naj mu bodo v dobiček = zamolčati jih hočem, nočem jih navesti, domitā nomen ab Africa lucratus H., quonam usque moram lucrabere fati? Stat., ne peregrinus poenas dissoluti regulis matrimonii lucraretur Amm. da ne bi tujec brez kazni užival sadov kraljeve ločitve (razporoke); z dvojnim acc.: lucratus est eum inimicum Vulg. naredil si ga je za sovražnika, nakopal si je njegovo sovraštvo.

lūcubrō -āre -āvī -ātum (*lūcubrum [iz leuqos-ro-] : lucēre, lūx)

1. intr. pri luči, ponoči delati: Cels., Plin. iun., Amm., quod non solum ad Aristophanis lucernam, sed etiam ad Cleanthis lucubravi Varr., Lucretiam … inter lucubrantes ancillas … sedentem inveniunt L.

2. trans. pri luči, ponoči kaj delati (izdelovati) ali početi: opusculum lucubratum his iam contractioribus noctibus Ci., quorsum istam festinanti vestigio lucubratis viam Ap.

lúč light; (svetilka) lamp

električna lúč electric light(ing)
prometna lúč traffic light, stop-go sign
plinska lúč gaslight
pri lúči by (artificial) light
v pravi lúči in its true aspect
pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
rudarska lúč miner's lamp
lúč gori the light is on
lúč ne gori the light is out
lúč je ugasnjena the light is off
držati proti, k lúči to hold up to the light
iti komu z lúči to stand out of someone's light
on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets

lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

luč življenja flambeau moški spol de la vie
prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
ugasniti luč éteindre la lumière
pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
z lučjo varčevati économiser la lumière
na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
proti luči à contre-jour
pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
zagledati luč sveta voir le jour, naître
kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers

lúč luz f (tudi fig)

dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
večna luč lámpara f del Santísimo
pri luči con luz
proti luči a contraluz
bodi luč! ¡hágase la luz!
prižgati luč encender (ali hacer) la luz
pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
ugasniti luč apagar la luz
pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
stati komu v luči impedir a alg ver
videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso

ludàija m, ž norec, neumnica: ludaija Živko; ludaija djeca neumni otroci; i sam bi se, pašo, prevario, a nekmoli ova ludaija o paša, še sam bi se (ti) ukanil, a kaj šele ti neumni otroci

lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.

lug² [lʌg]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti (along za seboj, about okoli)

2. neprehodni glagol
potegniti (at za kaj)

to lug at one's oars naporno veslati
figurativno to lug in(to) za lase privleči, neumestno kaj uvesti v razgovor

lūgeō -ēre, lūxī (—) (iz *lougei̯o, indoev. kor. *leug̑-, *leug- lomiti, mučiti, boleti, prim. skr. rujáti lomi, muči, rujā lom, bolečina, bolezen, gr. λευγαλέος, λυγρός žalosten, poguben, lat. lūctus, lit. luĩžis, láužis (z)lom, lúžti lomiti, let. laûzît streti srce, stvnem. loh = nem. Loch)

1. žalovati, tožiti, žalosten biti, tugovati (o žalosti, ki se kaže v glasnem tarnanju in običajnih zunanjih znamenjih; maerēre = otožno, vdano žalovati): luget senatus, maeret equester ordo Ci., laetantur ceteri, luget solus, propter quem ceteri laetantur Ci., lugere pro aliquo Ci. žalovati za kom, lugendi finem facere Ci. = lugere desinere Sen. ph.; brezos.: ad pii rogum fili lugetur Cat.; o stvareh: rami positis lugere videntur frondibus O., campi lugentes (= ἤϑεα λευγαλέα Hes.) V. poljane žalosti (v podzemlju), lugentes lanae Mart. za žalovanje pripravna, žalovalna, lugentia castra Iust.; pt. pr. subst. lūgēns -entis, v pl. lūgentēs -ium, m žalujoči, žalovalec, žalovalci: lugentis habitu Suet., insignia lugentium T.

2. trans. obžalovati koga, kaj, žalovati za kom, nad čim, v žalni obleki (opravi) hoditi za kom: mortem Treboni Ci., matronae annum ut parentem eum luxerunt L., fratrem lugebat ademptum O., positis te frondibus arbos … luxit O., l. aliquem vero desiderio Cu. odkritosrčno, iskreno, damnatos Suet., aliquem per annum Eutr., lugenda vita O.; v gr. skladu: lugendam formae sine virginitate reliquit Pyrenen Sil.; z ACI: Cl., quam (sc. urbem Romam) e suis faucibus ereptam esse luget Ci.; v pass.: lugebere nobis (= a nobis) O. — Soobl. lūgeor -ērī: Prisc.

Opomba: Sinkop. act. pf. lūxtī = luxisti: Cat.

luknj|a¹ ženski spol (-e …) das Loch
astronomija črna luknja schwarzes Loch
luknja v ledu die Wuhne
(mesto, kjer kaj pušča) das Loch, die Leckage, das Leck; (izhod) das Schlupfloch; -loch (izvrtana Bohrloch, mišja Mäuseloch, ozonska Ozonloch)
poln lukenj löcherig (tudi figurativno)
tehnika vrtanje lukenj die Lochung
… z luknjami Loch-
(vložek der Locheinsatz, zidak der Lochziegel)
luknje od moljev der Mottenfraß
narediti luknje v (molji) Löcher fressen in
dobiti luknjo (začeti puščati) leck werden
imeti luknjo ein Loch haben, leck sein
narediti luknjo ein Loch in (etwas) reißen, s škarjami, nožem: ein Loch schnippeln in, s streljanjem ein Loch schießen in
figurativno narediti luknjo v denarnico (stati veliko denarja) ein Loch in den Geldbeutel reißen
figurativno zalesti se v svojo luknjo sich in seinem Loch verkriechen
zamašiti luknjo ein Loch stopfen