Franja

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

picciolo

A) agg. pren. knjižno skromen

B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
sino all'ultimo picciolo do zadnje pare

pick³ [pik]

1. prehodni glagol
kopati, izkopati (luknjo), prekopati; pobrati (s prsti, kljunom), zobati, kljuvati (ptiči), počasi jesti (ljudje); trgati, nabirati (cvetice, jagode); prebirati, čistiti (zelenjavo); skubsti, skubiti (perutnino); pukati, puliti, česati (volno); čistiti, trebiti (zobe); (o)glodati (kosti); prebirati, odbirati (rudo); spraskati (z nohti); vrtati, drezati (v) kaj; krasti, vlomiti (ključavnico); iz trte izviti, izvati (prepir)
figurativno skrbno izbrati, izbirati; strgati, scefrati (tudi figurativno)
ameriško, glasba brenkati

2. neprehodni glagol
krasti; jesti po malem; popraviti se (up)

to pick a bone with; ali to have a bone to pick with imeti s kom še račune
to give s.o. a bone to pick zapreti komu usta
to pick s.o.'s brains ukrasti komu idejo
to pick and choose prenatančno izbirati
figurativno to pick holes in najti šibko točko, skritizirati
to pick a lock vlomiti ključavnico
to pick one's nose vrtati po nosu
to pick s.o.'s pocket izprazniti komu žep (žepar)
to pick to pieces skritizirati; figurativno koga do kosti obrati
to pick a quarrel with s.o. izzvati prepir
to pick and steal krasti
to pick one's teeth trebiti si zobe
to pick one's way (ali steps) previdno stopati
to pick one's words izbirati besede

pičic|a ženski spol (-e …) das Pünktchen
do pičice natančno auf den Punkt genau
do pičice bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
niti za pičico popustiti ipd.: kein/nicht ein Jota, um kein Jota

píčica dot; jot

še za píčico ne not a jot
niti píčice ne odstopim od svojih zahtev I won't give up one iota of my demands
do píčice natančno to the letter; to a T
loviti píčice na i (biti pretirano natančen) to dot the i's and cross the t's

píčica (-e) f dem. od pika ➞ pikica puntino:
pičica na i punto sulla i
pren. do pičice a puntino
pren. niti pičice ne povedati non dire, non confidare proprio niente, tenere l'acqua in bocca

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

piece-work [pí:swə:k] samostalnik
akordno delo

to do piece-work delati na akord

pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

à pied peš
pied à pied korak za korakom
au pied de la lettre dobesedno, po črki
au pied fevé na mestu, brez priprave
au petit pied v malem (merilu)
de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
(statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
sur un grand pied na veliko, razkošno
pied d'alouette (botanique) ostrožnik
pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
pied du lit vznožje postelje
pieds nus, nu-pieds bos
bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
coup masculin de pied brca
gens masculin pluriel de pied pešci
valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
avoir bon pied biti dober pešec
avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
fouler aux pieds (po)teptati z nogami
se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
lâcher pied umakniti se
marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
(re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
sécher sur pied umirati od dolgega časa
souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)

piēde m

1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen

4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

5. čevelj (mera)

6. lit. stopica

pierce [píəs]

1. prehodni glagol
prebiti, predreti, prebosti, prevrtati
figurativno prodreti (mraz, zvok, svetloba)
figurativno spoznati, spregledati, pronikniti
figurativno ganiti, prizadeti

2. neprehodni glagol
predreti (into v, through skozi)

the cold pierced him to the bone mraz mu je rezal do kosti

pietās -ātis, f (pius) čut dolžnosti

1. do božanstva = pobožnost: p. erga (in) deos Ci.

2. do staršev, sorodnikov, prijateljev, domovine itd. = ljubezen, vdanost, predanost, navezanost, nežnost, naklonjeno (ljubeče) mišljenje (vedenje, obnašanje), hvaležnost, dolžnost, patriotizem, pietéta: Ter., Plin. iun. idr., p., quae erga patriam aut parentes aut alios sanguine coniunctos officium conservare monet Ci., p. in patrem patriamque L., p. in amicum Cu.

3. occ.
a) pravičnost: Sil., at tibi pro scelere dii, si qua est caelo pietas, persolvant grates dignas V.
b) blagos(rčnos)t, milost, toplina, sočutje: Suet., Icti., vir pietate gravis V., figite me, si qua est pietas, in me omnia tela V. — Pooseb. Pietās -ātis, f Píetas, boginja otroške ljubezni z dvema svetiščema v Rimu (v 9. in 11. okraju): Ci., L., Val. Max.

pietéta piété ženski spol , respect moški spol , culte moški spol

pieteta do mrtvih respect pour (ali piété envers) les morts, culte des morts

piján drunk, drunken; inebriated; tipsy; intoxicated; in a drunken condition

biti piján to be drunk; evfemizem to be under the influence (ali under the weather)
piján je kot muha he is dead drunk, he is as drunk as a lord
piján kot mavra (as) tight as an owl
piján kot klada, do nezavesti dead (ali blind) drunk, pogovorno dead to the world; žargon sloshed, soused, sozzled, smashed, plastered; drunk and incapable
piján kot žolna (as) drunk as a lord (ali a fish, a fiddler)
piján krví (figurativno) drunk with blood
piján od veselja wild with joy
postati piján to get drunk
kadar je piján, ne ve, kaj govori when he is in his cups, he doesn't know what he's saying
voziti avto v pijánem stanju to drive while under the influence of drink (ali while intoxicated), pogovorno to drink-drive

piján ivre, soûl (ali saoul) , enivré, gris, grisé, aviné ; popularno cuit(é), pompette, noir, bituré, paf, rond , (nekoliko) éméché , (argo) schlass

pijan do nezavesti complètement soûl, ivre-mort
pol pijan moitié ivre
biti v pijanem stanju être en état d'ébriété (ali d'ivresse)
biti lahno pijan être éméché, familiarno avoir bu un coup de trop
biti pijan kot čep, kot mavra être soûl comme une grive (ali une bourrique, un cochon, un Polonais), ivre-mort
biti pijan od svojih uspehov être enivré (ali grisé) par ses succès

pik|a¹ ženski spol (-e …) der Punkt (barvna Farbpunkt, bazna Radixpunkt, končna [Schlußpunkt] Schlusspunkt, nepremična Festpunkt, podaljševalna Verlängerungspunkt, rastrska Rasterpunkt, tri pike Auslassungspunkte množina); (pikica) der Tüpfel, das Tüpfelchen; (madež) der Fleck (rjasta Rostfleck); na kockah: das Auge; (zelo majhna količina) ein Kleks, ein wenig
figurativno pika na i das I-Tüpfelchen, der letzte Schliff
narediti piko den [Schlußpunkt] Schlusspunkt setzen, einen Punkt setzen/stellen/machen
posuti s pikami vzorec: tüpfeln, tupfen
z rdečimi pikami rotgetupft
do pike natančno: haargenau, haarscharf
imeti na piki kaj/koga es abgesehen haben auf, kaj (želeti si) scharf sein auf

píka (-e) f

1. punto, macchia, macchiolina

2. lingv. punto, puntino:
tri pike puntini
pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
(v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

3. vet. pipita (tudi ekst.):
imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

4. pog. (točka) punto:
šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
do pike proprio tutto

6. mat. punto:
decimalna pika punto decimale

7. muz. punto (di valore)

8. tekst. pallino, pois
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
kozm. lepotna pika neo
tisk. rastrska pika punto del retino

píkica (-e) f dem. od pika puntino, pallino, macchiolina:
zapomniti si vse do pikice ricordarsi proprio tutto, parola per parola

Pilat moški spol (-a)
Poncij Pilat Pontius Pilatus
hoditi: od Poncija do Pilata von Pontius zu Pilatus

Pilát

Poncij Pilat Ponce Pilate
pošiljati koga od Poncija do Pilat (figurativno), familiarno envoyer quelqu'un de Caïphe à Pilate