Franja

Zadetki iskanja

  • wide1 [wáid] pridevnik (widely prislov)
    širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen
    britanska angleščina, sleng bister, prebrisan

    three feet wide tri čevlje širok
    a wide domain obsežno, obširno področje
    a wide margin širok rob
    wide plain prostrana ravnina
    wide prices različne cene (ponudbe in povpraševanja)
    wide reading velika načitanost
    wide roads široke ceste
    the wide world širni svet
    to give a wide margin dati široko polje, dati prost prostor
    to stare with wide eyes strmeti s široko odprtimi
    to take wide views biti velikodušen, velikopotezen
    his answer was quite wide of the mark njegov odgovor ni prav nič spadal k stvari
    by the widest computation kar najbolj široko računano
  • wife množina wives [wáif, wáivz] samostalnik
    žena, soproga; ženska; stara (kmečka, klepetava) ženska
    zoologija samica

    lawful wife zakonita žena
    old wives' tale babja čenča
    all the world and his wife ves modni, elegantni svet
    to give (to take) to wife dati (vzeti) za ženo
    to make a good wife biti dobra žena (to komu)
  • wink1 [wiŋk] samostalnik
    mežikanje
    pogovorno mižanje; migljanje; trenutek, hip

    forty winks pogovorno kratko spanje
    to have forty winks malo zadremati
    in a wink v hipu, kot bi trenil
    to give the wink to s.o. pomežikniti komu
    he was gone in a wink v hipu je izginil
    I did not sleep a wink last night nocoj nisem zatisnil očesa
    he could not get a wink of sleep all night niti za hip ni zatisnil očesa celo noč
    to tip s.o. a wink namigniti komu, dati komu (svarilen) znak
  • wissen ([wußte] wusste, [gewußt] gewusst) vedeti (von o, um za); ein Mittel, ein gutes Lokal: vedeti za, poznati; wissen zu znati; zu wissen geben/wissen lassen dati na znanje; jemanden glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen vedeti, da je nekdo srečen/v nevarnosti/nekje ...; es nicht besser wissen ne znati drugače; nicht mehr aus und ein wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj; wer weiß ... kdove- (kje/kdo ...); man kann nie wissen nikoli se ne ve; nichts (mehr) wissen wollen von ne hoteti niti slišati za; was weiß ich kaj pa vem
  • word1 [wə:d] samostalnik
    beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
    religija božja beseda, sveto pismo, biblija
    zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
    množina pričkanje, prerekanje

    the words tekst, libreto
    at a word na besedo, takoj
    by word of mouth ustno
    in so many words dobesedno, (na) kratko
    word for word od besede do besede, dobesedno
    beyond words neizrazljiv
    on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
    in a word z eno besedo, skratka
    in other words z drugimi besedami
    upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
    my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
    a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
    a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
    a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
    a word or two beseda ali dve, nekaj besed
    big words hvalisanje, širokoustenje
    words and deeds besede in dejanja
    burning words ognjevite, plamteče besede
    fair, good words lepe, laskave besede
    high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
    wild and whirling words divje, nepremišljene besede
    my word! prav zares! bogme!
    a play upon words besedna igra
    too beautiful for words neizrekljive lepote
    too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
    to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
    to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
    to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
    to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
    to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
    hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
    fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
    word came that... zvedelo se je, da...
    to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
    to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
    to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
    to have a word with imeti kratek razgovor z
    to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
    to have the last word imeti zadnjo besedo
    he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
    to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
    to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
    to leave word that... sporočiti, da...
    to make no word about ne izgubljati besed o
    to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
    to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
    to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
    to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
    I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
    to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
    send me word! javi mi, sporoči mi!
    to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
    to waste words tratiti besede, zaman govoriti
  • yes [jes]

    1. prislov
    da; pač

    yes, indeed da, resnično, v resnici
    oh, yes o, pač; (vprašalno) res?
    Can't you hear me? -- Yes, I can. Me ne morete slišati? -- Pač, morem.
    to say yes to s.th. potrditi kaj

    2. samostalnik (množina yeses)
    (beseda) da

    Yes and No vrsta uganke
    with a loud yes z glasnim da
    to confine oneself to yes and no omejiti se na da in ne
    to say yes privoliti, dati svoj da
  • yield2 [ji:ld] prehodni glagol
    donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
    (redko) uvideti, priznati

    to yield 10% donašati 10%
    to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
    to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
    to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
    to yield consent privoliti
    to yield due honours izkazati dolžne časti
    to yield the point priznati poraz (v debati)
    to yield a profit trgovina prinesti dobiček
    to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
    to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
    to yield precedence to s.o. dati komu prednost
    to yield submission podvreči se
    to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
    yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
    to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
    to yield one's rights odreči se svojim pravicam
    to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
    to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
    neprehodni glagol
    donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
    zaostajati (to za)

    to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
    this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
    to yield to conditions privoliti v pogoje
    to yield to despair vda(ja)ti se obupu
    the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
    to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
    to yield to temptation podleči skušnjavi
    to yield under pressure popustiti pod pritiskom
    to yield to the times prilagoditi se časom (času)
    they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti
  • zabòj caisse ženski spol , boîte ženski spol

    v zabojih par caisses
    dati v zaboje mettre en caisses
  • zabòj caja f ; cajón m ; arca f

    dati v zaboj encajonar
  • začet|ek [é] moški spol (-ka …) der Anfang, der Beginn (dopusta Urlaubsbeginn, igre/tekme Spielbeginn, jeseni Herbstanfang, leta Jahresbeginn, Jahresanfang, meseca Monatsanfang, poletja Sommeranfang, pomladi Frühlingsanfang, Frühjahrsbeginn, poroda Geburtsbeginn, poslovanja Geschäftsbeginn, pouka Unterrichtsbeginn, semestra Semesterbeginn, sezone Saisonbeginn, službe Dienstbeginn, šole Schulbeginn, Schulanfang, tedna Wochenbeginn, Wochenanfang, zavarovanja Versicherungsbeginn, zime Winteranfang); (obdobje) die Frühzeit, die Frühperiode, der Anfang, die Anfangszeit; dneva, noči, nove dobe: der Anbruch; (uvod) der Auftakt; (prvo pojavljanje, geneza, nastanek) das Aufkommen
    ponoven začetek der Neubeginn, der Wiederanfang, der Wiederbeginn
    vsak začetek je težek aller Anfang ist schwer
    na začetek postaviti: an den Anfang
    postaviti na začetek voranstellen
    na začetku am Anfang, an/bei/zu Beginn, besedila, govora: eingangs
    na začetku januarja/drugega tedna Anfang Januar, Anfang nächste Woche
    na začetku meseca am Monatsanfang
    pomoč na začetku die Starthilfe
    biti še na začetku in den Kinderschuhen stecken
    ob začetku zum Beginn/Anfang
    ob začetku leta zum Jahresanfang
    od začetka von Beginn an
    od samega začetka von Anfang an, von Anbeginn an
    od začetka do konca von vorne bis hinten
    začeti spet od začetka (wieder) von vorn anfangen
    človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
    za začetek zum Anfang/Beginn, (za prvo silo) fürs Nächste, fürs Erste
    dati znak za začetek z zvoncem: (etwas) anläuten, einläuten, z žvižgom: (etwas) anpfeifen
    z začetkom … mit Beginn des …
    z začetkom leta zum Jahresanfang
  • zadéven (-vna -o) adj. relativo, concernente, rispettivo:
    navesti zadevne podatke riportare i relativi dati
  • zadoščênje satisfaction

    dati komu zadoščênje to give satisfaction to someone
    dobiti zadoščênje to obtain satisfaction
    zahtevati zadoščênje od koga to demand satisfaction from someone
  • zadoščênje satisfaction ženski spol

    dati zadoščenje komu donner satisfaction à quelqu'un, faire réparation à quelqu'un
    iskati zadoščenje chercher à obtenir satisfaction (ali réparation) pour quelque chose
    zahtevati zadoščenje demander satisfaction (ali réparation) à quelqu'un pour quelque chose, demander raison à quelqu'un de quelque chose
    v veliko zadoščenje mi je c'est pour moi une grande satisfaction
  • zadoščênje satisfacción f

    zahtevati (dobiti) zadoščenje pedir ali demandar (obtener) satisfacción
    dati polno (javno) zadoščenje dar cumplida (pública) satisfacción
  • zadovoljív satisfactorio

    dati zadovoljiv rezultat dar resultado satisfactorio
  • zagòn impetus; élan; impulsion, vim; momentum, pl momenta, -ums; push, dash

    dati nov zagòn to give a fresh impetus (to)
  • zagòn brio m ; impulso m ; arranque m

    dati nov zagon dar nuevo impulso
  • zagotavlja|ti2 (-m) zagotoviti preskrbo, energijo ipd.: sicherstellen, sichern; preskrbo: aufrechterhalten; (dati na razpolago) sredstva ipd.: bereitstellen; (jamčiti) (etwas) gewährleisten, garantieren, sich verbürgen für
  • Zahlung, die, (-, -en) plačilo; plačevanje; izplačevanje; Zahlung leisten plačevati, plačati; in Zahlung geben dati na račun, dati staro za novo; in Zahlung nehmen vzeti v račun, vzeti staro za novo
  • zahvalíti se to thank (komu za kaj someone for something); to give thanks (to someone); to render thanks (for something); to return thanks (for something); (odklonilno) to refuse, to decline

    najlepše se zahvaljujem! (ironično) thank you for nothing!
    vnaprej zahvalíti se to thank beforehand
    zahvaljujoč se vam vnaprej... thanking you in anticipation (ali beforehand, in advance)
    zahvaljujem se vam za... I am much obliged to you for..., many thanks to you for...
    zahvalíti se se morate gospodu X., ne meni you must give your thanks to Mr. X., not to me
    njej se moram zahvalíti se, da... I owe it to her that...
    vam se moramo zahvalíti se, da je sedaj najhujše za nami thanks to you we are through the worst of it now
    zahvalíti se za službo (figurativno dati ostavko) to send in one's papers