Franja

lȕča ž
1. žarek: luča mikrokozma; sunčane -e
2. bakla, plamenica: zastah, bez luče i bez putokaza obstal sem brez bakle in kažipota

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

luego takoj, kmalu; nato, potem; torej

luego, luego na mestu, takoj
pienso, luego existo mislim, torej sem
¿luego será verdad? je morda le res?
desde luego takoj, zdajle; naravno, samoumevno
(de) luego a luego nemudoma, brez odlašanja
luego que, luego come kakor hitro, brž ko
luego que lo reciba kakor hitro to prejmem

Luftabschluß, Luftabschluss: unter Luftabschluß za zrak neprepustno, hermetično; erhitzen: brez dostopa zraka, v odsotnosti zraka

lui [lɥi] pronom mu, ji; on, njega

-même on sam
il ne le fera jamais à lui tout seul sam, brez pomoči, on tega ne bo nikoli naredil

luknjic|a ženski spol (-e …) kleines Loch; -loch (za mazanje Schmierloch, zračna Luftloch), die Pore
brez luknjic porenfrei
obliž z luknjicami das Lochpflaster

lumbre ženski spol ogenj, žerjavica, plamen; luč, svetloba; strešno okno; sijaj, blesk; jasnost; pojasnilo; prosvetljenstvo

piedra de lumbre kresilni kamen
al amor de la lumbre pri peči
ni por lumbre še v sanjah ne
dar lumbre dati ogenj (kadilcu)
es la lumbre de mis ojos ljubim ga kot zenico svojega očesa
echar lumbre ogenj sipati
pedir lumbre prositi za ogenj (kadilec)
sin dar más lumbres brez nadaljnjih pojasnil

lun|a ženski spol (-e …) astronomija der Mond (Jupitrova Jupitermond)
mlada luna der Neumond, der Mondwechsel
polna luna der Vollmond
figurativno obraz kot luna luna das Vollmondgesicht
figurativno držati se kot polna luna strahlen wie ein Vollmond
brez lune noč: mondlos
vpliv lune der [Mondeinfluß] Mondeinfluss
zahod/zahajanje lune der Monduntergang
želeti si luno z neba nach dem Mond greifen
tuliti v luno pes: den Mond anbellen
(biti) za luno figurativno hinter dem Mond (sein)

lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
lune d'eau (botanique) beli lokvanj
lune de miel medeni tedni
lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
la lune est dans son plein imamo polno luno
clair masculin de lune mesečina
éclipse féminin de lune lunin mrk
déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
phases féminin pluriel de la lune lunine mene
premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
de vieilles lunes zastarele ideje
aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen

lupin|a¹ ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija die Schale
z lupino beschalt
školjčna lupina die Muschelschale
štrcljasta lupina die Stummelschale
hrbtna lupina Rückenschale
sklep lupine das [Schalenschloß] Schalenschloss
polovica lupine die Klappe
brez lupine schalenlos

2. rastlinstvo, botanika die Schale
semenska lupina Samenschale

luskin|a ženski spol (-e …) die Schuppe
brez luskin schuppenlos
očistiti luskine schuppen

lustre² [lüstr] masculin lešč, lošč, blesk, sijaj, lesk; lestenec

sans lustre brez leska, moten
lustre de cristal lestenec iz kristala

lyncher [lɛ̃še] verbe transitif linčati

lyncher quelqu'un brez sodbe s kom nasilno ravnati in ga usmrtiti

macchia² f bot. makija:
darsi alla macchia pren. oditi v partizane, v ilegalo
libro stampato alla macchia ilegalno tiskana knjiga, knjiga, natisnjena brez podatkov o izdajatelju

mȁčka ž
1. zool. mačka: pitoma, divlja, domaća, morska mačka; slažu se kao pas i mačka gledata se kot pes in mačka; prebiti koga kao -u pretepsti koga kot mačko; hodati kao ćorava mačka hoditi brez cilja; pas i mačka zajedno spavaju huda zima je
2. mačje krzno
3. zavora na vprežnem vozu
4. sidro
5. skoba, penja, penjača

madež moški spol (-a …) (lisa) der Fleck, Flecken, umazanije: Schmutzfleck; (brizgljaj) der Spritzer: (barvni Farbfleck, od črnila Tintenfleck, od rdečega vina Rotweinfleck, od saj Rußfleck, od vode Wasserfleck, mastni Fettfleck, oljni Ölfleck, potni Schweißfleck, rjasti Rostfleck)
velik oljni madež na vodi: der Ölteppich
čistilo za madeže der Fleckenreiniger
brez madeža fleckenfrei

mádež stain, spot; soil (tudi figurativno), (moralni) blemish, (majhen) speck; (sramotni) slur; mineralogija macula, macle

mádež od čaja a tea stain
brez mádeža stainless, spotless, taintless
poln tintnih mádežev ink-stained
sramotni mádež stigma, pl -s, -mata; taint
očistiti od mádežev to clean stains
odstraniti mádež to remove a stain
to blago bo v dežju dobilo mádeže that material will spot in rain
belo platno dobi hitro mádeže white linen spots easily
izvlekel se je iz zadeve brez mádeža na svojem ugledu he has come out without a stain on his reputation
vreči mádež na... to cast a slur on...
se ta mádež vidi? does this spot show?

mádež tache ženski spol , souillure ženski spol , salissure ženski spol ; figurativno défaut moški spol , tare ženski spol ; (od črnila) pâté moški spol

krvav (masten, oljnat, tinten) madež tache de sang (de graisse, d'huile, d'encre)
brez madežev sans tache (ali tare, défaut), pur, immaculé
odstraniti madeže enlever (ali ôter) des taches

mádež mancha f

krvav (masten, oljnat, tinten) madež mancha f de sangre (de grasa, de aceite, de tinta)
sramotni madež mancha f, mácula f
brez madežev sin manchas
odstranjevalec madežev quitamanchas m
odstraniti madeže quitar las manchas

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.