Franja

amōmum (amōmon) -ī, n (gr. ἄμωμον)

1. amom, dišeča azijska rastl., po nekaterih trtasta plezalka (Cissus vitiginea, Linn.): S. fr., Plin., Assyrium nascetur amomum V.

2. met.
a) amomov sad: pulvis amomi, sucus amomi O., ferat rubus asper amomum V., recens vicinae messis amomum Lucan.
b) amomova mast, amomov balzam: Pers., Mart., in gelidos fundit amoma sinus O.

amònijačnī -ā -ō amonijakov: amonijačni zadah amonijakov smrad, smrad po amonijaku

amor moški spol ljubezen, nagnjenje, privrženost, vdanost; veliko hrepenenje; ljubček, ljubica; volja, privolitev; užitek, naslada

amor platónico platonska ljubezen
amor propio samoljubje
al amor de la lumbre pri ognju (ognjišču)
a su amor po njegovi volji
en amor y compaña v miru in slogi
por amor de mí zaradi mene, meni na ljubo
¡por amor de Dios! za božjo voljo!
hacer (el) amor a alg. dvoriti komu
amores pl ljubimkanje, ljubezenska znanja
mis amores moj ljubi, moja ljuba
con mil amores od srca rad

amor, st.lat. amōs (Pl.) -ōris, m (amāre)

1. ljubezen (iz nagnjenja, strasti, tudi poltena ljubezen, naspr. odium; caritas pa je ljubezen, izvirajoča iz spoštovanja, občudovanja): novus, vetus, naturalis Ci., fraternus Ci. ep., venereus N., gravis, turpis H., puellam propter amorem ab tibicine abduxerat Ci., ardere amore Ci., V., O., bibere amorem V., conciliare amorem Ci., O., Pr., in amore esse alicui Ci. ljubljen biti od koga, habere aliquem in amore Ci. ljubiti koga; o ljubezni živali: amor omnibus (pecudibus, volucribusque) idem V.; s subjektnim gen.: a Dione superatur amore populi N., am. civium, omnium Siculorum N.; z objektnim gen.: am. iuvenum Ci., ardebat amore hospitae Ci., am. spiritūs Cu. do življenja, in amorem virginis incidere L. zaljubiti se v devico, ne sit ancillae tibi amor pudori H., caecus amor sui H. slepo samoljubje; s praep.: am. in partiam Ci., N., in rem publ. Ci., deorum erga nos am. Ci., am. adversus libertam T.; v pl.: amores hominum in te Ci. ep., amores sancti Ci. (grška) blaga ljubezen do dečkov, mihi est in amoribus Ci. ep. ljubim ga, nutrit amores Cynthia Pr. plamen ljubezni; amores v neplemenitem smislu = ljubimkanje, koketiranje, ljubezenska razmerja: meos amores, eloquar Pl., insanos amores geris H., insanos fateamur amores O., amores divom V., amores furtivi Cat., amores autem et hae deliciae, quae vocantur,... numquam hunc... tenuerunt Ci.

2. occ. želja, poželenje, hlepenje, hrepenenje, sla, teženje (k čemu): cognitionis, consulatūs, gloriae Ci., negotii suscepti L. posebna ljubezen do..., vnetost za..., auri, laudum V., argenti, virtutis, laudis H., nummi Iuv., sanguinis Sil. krvoželjnost, habendi H., O. lakomnost, scribendi H., edendi Lucr. ješčnost, generandi T. rodilni nagon; v pl.: mirabiles amores sapientiae Ci., nostros in longum ducis amores V. moje hrepenenje po petju; pesn. z inf.: Stat., amor decernere ferro, amor casus cognoscere nostros V.

3. met.
a) ljubezenska pesem: tenerorum lusor amorum O., amores (naslov ljubezenski pesmi) O.; tudi = ljubezenska tožba, ljubezenska bolečina: numquam tibi decedunt amores H.
b) ljubimec, ljubljenec, ljubimka, ljubljenka: primus amor Phoebi Daphne O., amores et deliciae tuae, Roscius Ci., amor et deliciae generis humani Suet. et Eutr. (o Titu) = amor orbis Aus.; pesn. = ljubezen vzbujajoče sredstvo, ljubezensko sredstvo, vžigalo ljubezni (prim. hippomanes): quaeritur et nascentis equi de fronte revolsus et matri praereptus amor V.

4. pren. (personificirano) Amor (= Ἕρως) Amor, bog ljubezni, Venerin sin: Ci., V., O. idr.; v pl. bogovi ljubezni: H., O., Cl.

Opomba: V cezurah včasih po starem merjenju zlogov ămōr: omnia vincit amōr et nos cedamus amori V.

amore m

1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje

2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje

6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec

Ampelius -iī, m Ampelij, rim. nom. propr., npr. L. Amp. Lucij Ampelij, pisec v 4. st. po Kr.: Amm., Sid.; neki drug Lucij Ampelij je napisal menda v 3. st. po Kr. knjigo Liber memorialis.

Amphīō (Amphīōn) -onis, acc. -onem, pesn. -ona, m (Ἀμφίων) Amfion

1. z Zetom Jupitrov in Antiopin sin, Niobin mož, izvrsten pevec, njegov brat pa pastir in lovec. Ko sta brata zidala Tebe, se je kamenje po taktu Amfionove lire samo zlagalo. Po smrti svojih otrok se je Amfion sam pokončal: V., H. idr. Amphionis arces (= Thebae) O.; Pacuvianus Amphio Ci. Amfion v Pakuvijevi tragediji. — Od tod adj. Amphīonius 3 Amfionov: lyra Pr., pecten Sil., ars Sid.; pesn. = tebanski: canes Sen. tr., palestra Cl.

2. neki argonavt: Hyg., Val. Fl.

3. neki igralec v tragedijah: Varr. fr.

amphitheātrum -ī, n (gr. ἀμφιϑέατρον) polkrožno gledališče, amfiteater, elipsasto rim. gledališče, sprva leseno, pozneje umetelno zgrajeno iz kamenja, v sredi jajčast prostor (arēna) za boje gladiatorjev in zveri; ta prostor je obdajalo trdno zidovje z obokanimi votlinami (cavernae) za zveri, na zidovju je bil oder (podium), nad njim v krogih v tri do štiri rede ali pode se dvigajoči sedeži za gledalce in čisto na vrhu odprta galerija. Pred dežjem in pripeko so gledalce branile plahte (vella), razpete čez vse gledališče: Mart., Plin. iun., Isid. Najimenitnejši je bil v Rimu Flavijev amfiteater (zdaj imenovan il Coliseo, Colosseum), ki ga je l. 72 po Kr. začel zidati Flavij Vespazijan in ga je po petih letih dozidal njegov sin Tit. To med Velijo, Eskvilinom in Celijem stoječe gledališče je imelo sedeže za 87000 gledalcev in poleg tega še za 20000 gledalcev prostora na odprti galeriji: Plin., T., Suet. Zidovi drugih amfiteatrov so se ohranili še v Veroni, Piacenzi, Pulju, Salernu in drugod. — Od tod adj.

1. amphitheātrālis -e amfiteatrski: Plin., Mart., Prud., Cl.

2. amphitheātricus 3 amfiteatrski: charta Plin. slabša vrsta papirja, ki so jo sprva izdelovali v aleksandrijskem amfiteatru ali okrog njega.

amplus 3, adv. -ē, predklas. in poklas. tudi ampliter

1. prostran, prostoren, (ob)širen, velik: curia, domus, amplum et excelsum signum Ci., atria, porticūs V., quanto est res amplior et quo latior est Lucr., amplior ceteris insula Cu., gymnasium amplissimum Ci., amplum, amplissimum cubiculum Plin. iun., ampla capra (naspr. parva), a. sus (naspr. exilis) Varr., corpore amplo et robusto Suet., amplissimi corporis (canis) Col., species barbarae mulieris humanā amplior Suet.

2. velik, mnog, znaten, obilen, bogat: N., Lucr. idr., a. civitas Ci., C., erat ei pecuaria res ampla Ci., amplae divitiae H., numerus amplior S., amplior exercitus Suet., peditatūs ampliores copiae C., amplissimae pecuniae fit dominus Ci., praemia legatis dedistis amplissima Ci., amplissima dies horarum quindecim Plin. najdaljši dan, ample nutrire valetudinarios Cels., ample magnificeque exornare triclinium Ci., agros militibus amplissime dare, assignare Ci. v zelo veliki meri, amplissime donare cohortem militaribus donis C., exstructa ampliter mensas Luc. ap. Non., ampliter occupatum esse, ampliter saturum fieri, ampliter facere sumptum, ampliter mentiri Pl., ampliter nummatus Ap. Pogosto komp. neutr. kot subst. = več: amplius ab Herbitensibus exprimi non poterat Ci., Segestanis praeter ceteros imponebat aliquando amplius, quam ferre possent Ci. večje breme; z gen. = (še) več: amplius temporis C., si a. obsidum dare velit C., nescio, an a. negotii mihi contrahatur Ci.

3. pren.
a) (o stvareh) α) velik, ne majhen, obilen; močen, hud, silen: occasio Ci., spes S., Pr., poena Pr., pro viribus amplis Lucr. po svoji silni moči, amplior morbus, irae ampliores Ter., amplior mortis metus Ci., amplior potentia, amplissimi effectus Plin. β) veličasten, zelo lep, očiten, odličen, krasen, sijajen, časten: fructus, munus, merita, res gestae Ci., omnia, quae vobis cara atque ampla sunt Ci. drago in veličastno (prim.: cui sua non videntur amplissima, miser est Sen. ph.), amplum donum, dona amplissima, ludi amplissimi, sacrificium solito amplius, amplissima vestis L., habitus formaque viri aliquantum amplior angustiorque L., victima amplior Sen. tr., amplum funus, triumphus amplissimus N., amplissima dignitas, gloria Ci., amplissimi honores Ci., Suet., amplissimus honor Ci. ali magistratus Suet. (= consulatus), locus ad agendum amplissimus (= rostra) Ci., verbis amplissimis gratias agere Ci. s (pre)častnimi, amplum Tuscis ratus L. meneč, da je častno za Tuščane, da je Tuščanom v čast, quia tibi amplum et gloriosum censes L., amplissime et honestissime ex praetura triumphari Ci., amplissime ac magnificentissime gerere honores Ci., amplissime efferri Ci., amplissime decernere de alicuius salute, dignitate Ci. (prav) častno; (o govoru) sijajen, vznesen, dostojanstven: amplum orationis genus Ci., elate et ample loqui, sublate ampleque dicentes Ci., satis ample sonare Fl., ampliter dicere, laudare Gell., amplissime laudari Ca.
b) (o osebah) visok, na visoki stopnji stoječ, imeniten, odličen, ugleden, spoštovan: amplae et honestae familiae plebeiae Ci., viros primarios atque amplissimos civitatis convocavit Ci., Sthenius erat amplissima cognatione Ci., amplissimi cives, cuiusque aetatis amplissimi, amplissimo genere natus C., parvi et ampli H. visoki in nizki (ljudje); amplissimus -um (kot naslov višjih stanov in državnih dostojanstev) visoki, vzvišeni, (pre)svetli: amplissimum collegium decemvirale Ci., amplissimi sacerdotii collegium Ci., ordo amplissimus Ci., Plin. iun., Suet. = senat, amplissimorum ordinum viri delecti Ci. = iz stanu senatorjev, vitezov in erarskih tribunov. — Od tod adv. komp. amplius, prvotno acc. sg. subst. (gl. spredaj točko 2. in prim. stavke, kakor: quid vis amplius? Ci., quid loquar amplius de hoc homine? Ci.), potem

1. zgolj (časovni) adv. = (na)dalje, več: non luctabor tecum a. Ci., quid est, quod iam a. exspectes? Ci., proelio a. non lacessivit C., urere ne possit calor a. aridus artus Lucr., nec iam a. ullae apparent terrae V.; — od tod
a) jur. amplius pronuntiare (o predsedniku sodišča: (besedo) „amplius“ izreči (izrekati) = z besedo amplius „na dalje“, „na poznejši rok“) odložiti, preložiti (prelagati) končno razsodbo (v kaki sodnikom še ne dovolj jasni stvari, o kateri so bili zaradi tega izjavili svoj „non liquet“ [na glasovalnih tablicah N. L.]): vel iudicari primo poterat vel amplius pronuntiari Ci., de Philodemo amplius pronuntiatur Ci.; pren.: amplius deliberandum censeo Ter. dalje.
b) jur. pri kupčijah, plačilih, pogodbah idr. amplius non petere pozneje nič več zahtevati: quid ita satis non dedit: amplius a se neminem petiturum Ci., si quid satis dandum erit, amplius eo nomine non peti, cures, ut satisdetur Ci. ep.; podobno amplius non agere Ulp. (Dig.) pozneje nobene pravde več sprožiti.

2. (redko) več = močneje, silneje, huje: a. accusare Pl., invitare Ter., a. aequo lamentari Lucr.

3. (pri določenih časovnih in sploh številčnih količinah)
a) kot apoz. k sklonu, ki ga določa stavčna skladnja (k nom., gen., acc. in abl., samo k dat. ne) več ko, več kakor, nad: quid? si tandem amplius triennium est? Ci., a. sunt sex menses Ci., cum eum a. centum cives cognoscerent Ci., cum a. centum milia facta essent armatorum N., non a. duum milium intervallo S., oppidum Vagam non a. mille passuum abesse S., quod a. annos triginta in exercitu fuerat S., in eo proelio non a. ducentos milites desideravit C., tu faciem illius noctem non a. unam falle dolo V., duas a. horas dubium certamen sustinuere L., quem (solem) mathematici a. duodeviginti partibus confirmant maiorem esse quam terram Ci., non a. pedum milibus duobus ab castris castra distabant C.; od tod abs. (skoraj = plures) več: duo, haud a., milia peditum L., binas aut a. domos continuare S.
b) s quam več ko, več kakor: reiciundi a. quam trium iudicum potestas Ci., non a. quam terna milia aeris N., haud a. quam mille Cu.; z abl. comparationis: triennio a. Ci., non a. quinis aut senis milibus passuum interesse C.

4. posebni izrazi:
a) non (nihil) dico (dicam) amplius več ne rečem (nič drugega ne rečem ali nočem reči), rajši molčim: Pl., Ci.; podobno: nihil dixit amplius Ci., hoc dicunt, nihil a. Ci., quid a me amplius dicendum putatis? Ci.
b) hōc (eō) amplius več kakor to = še več, poleg tega (še): Ca., Suet., Icti., quid est, quod tibi mea ars efficere hoc possit amplius? Ter., neque hoc amplius, quam quod vides, nobis quidquam est Pl., bestiis... sensum et modum dedit..., homini hoc amplius, quod addidit rationem Ci., namque ea, quae supra scripsimus, de eo praedicarunt atque hoc amplius N., denas alii, alii plures habent (uxores), sed reges eo amplius S.; v istem pomenu tudi his amplius: Q.; od tod kot termin glasovalcev v senatu, ki so ob pristanku na mnenje koga hoteli dodati svojemu glasu kak pristavek: Servilio assentior; et hoc amplius censeo Ci. in poleg tega še menim.
c) nihil (nec, neque) amplius quam nič drugega kakor = samo, le, zgolj: de sepulcris autem nihil est apud Solonem amplius quam ne quis ea deleat neve alienum inferat Ci., ut terra tecta esset stramentis neque huc amplius quam pellis esset iniecta N.; elipt. ali zevgma: histrionem et philosophum Nero nihil amplius quam urbe Italiaque submovit Suet., ubi nihil temeritate solutum nec amplius quam decurio equitum audentius progressus... ceteros ad obsequium exemplo firmaverat,... abscessit T.; tako tudi nec quidquam amplius quam: Suet. ali nihil amplius praeter: Vell.; elipt. nihil amplius drugega nič = samo (le) to, nič več: Ter., Ci.; podobno: si nihil amplius (sc. efficiam) O.
č) amplius = saepius večkrat: amplius quam semel agi potest Icti.; abs.: felices ter et amplius H., per tot successus ter, nec amplius, adversum casum expertus Suet.

ampula samostalnik
1. (steklenička) ▸ ampulla
2. religija (posoda za sveto olje) ▸ ampulla
Canterburyjski nadškof sveto olje nalije iz ampule oziroma rimske posode na žlico za maziljenje in vladarja mazili po rokah, prsih in glavi. ▸ A canterburyi érsek a szent olajat az ampullából, illetve a római edénykéből a kenet feladására szolgáló kanálba önti, majd felkeni az uralkodó kezére, mellkasára és fejére.

3. medicina (del organa) ▸ ampulla
Jajčna celica po ovulaciji prispe v infundibulum (lijak jajcevoda) in nato v njegovo razširitev (ampulo). ▸ A petesejt az ovuláció után az infundibulumba (a petevezeték tölcsérébe), majd annak a kiöblösödésébe (az ampullába) érkezik.

Amt, das, (-/e/s, Ämter)

1. dolžnost, položaj, funkcija; ein öffentliches Amt bekleiden opravljati javno funkcijo; ein Amt bekleiden opravljati dolžnosti; von Amts wegen po uradni dolžnosti; seines Amtes walten opravljati svojo dolžnost; sein Amt niederlegen odstopiti s položaja/funkcije; Ausscheiden aus dem Amt prenehanje mandata

2. (Dienststelle) zavod, urad

3. (Telefonamt) telefonska centrala

4. kirchlich: peta maša, maša s petjem

Amtsweg, der, uradna pot; im/auf dem Amtsweg po uradni poti

amussis, acc. -im, f (morda iz hebr. amatha ravnalnik) tesarsko ravnilo, kotnik, kotomer, grezilo: Sis. ap. Char., Varr. ap. Non., Aus.; pogosto ad amussim po ravnilu, po potezi = popolnoma pravilen, natančno izmerjen (umerjen), natančen, točen: numerus non est, ut sit ad amussim Varr. je le okroglo število, si diva gens sit ad am. Varr. ap. Non., talionem ad am. aequiperare Gell., ad am. verum esse Macr. do pičice; tako tudi samo amussim: P. F.

Amyclae (Amynclae, Amunclae, Amunculae) -ārum, f (Ἀμύκλαι) Amikle (Aminkle, Amunk[u]le), mestno ime,

1. lakonsko mesto jugovzhodno od Šparte, ustanovil ga je baje neki Amiklas ali Aminklant (Ἀμύκλας, gen. -α ali -αντος), domovina Dioskurov, Helene in Klitaimestre, s svetiščem in velikanskim Apolonovim kipom, pri katerem so se vsako leto obhajala „Hyacinthia“ (gl. Hyacinthus): L., O. idr. Okrog l. 750 so Dorci mesto osvojili. Nejevoljni zaradi pogostnih praznih govoric o sovražnikovem bližanju so namreč meščani baje izdali zakon, da ne sme nihče več govoriti o sovražniku; zaradi tega niso nič vedeli o tem, ko so se Dorci res bližali; od tod: Amunculas tacendo periisse audio Afr. fr., quas evertēre silentia, Amyclae Sil.; preg.: Amyclis ipsis taciturnior ero Sid., prim.: taciturne, Amyclas qui silentio viceris Aus.

2. staro avzonsko mesto (po mitu ahajsko-lakonska naselbina) v Laciju med Kajeto in Teracino ob zamočvirjenem, po njem imenovanem Amikelskem zalivu (sinus Amynclanus): tacitae Amyclae V. tihe (ker so jih preb. baje zapustili zaradi mnogih strupenih kač) ali pa (po drugih razlagalcih) molčeče (češ, pesnik je prenesel ta pridevek od lakonskih na lacijske Amikle, namigujoč na zgoraj pod 1. omenjeni dogodek, če ni morda nevede zamenjal obeh mest), Varro auctor est... in Italia Amynclas a serpentibus deletas Plin., ubi fuere Amyclae sive Amynclae a serpentibus deletae Plin., Fundanae Amyclae Mart. — Od tod adj. Amyclaeus 3 (Ἀμυκλαῖος) amikelski = ki spada k lakonskim Amiklam, iz lakonskih Amikel: fratres (= Kastor in Poluks) V., mater (= Leda) Stat., olores (ker je Jupiter kot labod prišel k Ledi) Stat., pluma Mart. labodje pero, ductor (= Amikljan Ksantip) Sil., Canopus Sil. dolnjeegiptovsko mesto, imenovano po Amikljanu Kanopu, Menelajevem krmarju, ki je tam umrl, corona Mart. v bojnih igrah ob Hijacintovih svečanostih (gl. pod 1.) priborjen; pesn. = lakonski, špartanski: canis V., venenum Mart. ali Amyclaeis medicatum vellus aënis murice cum Tyrio O. lakonski škrlat, nepos (= Klavdij Neron, ker je gens Claudia baje izhajala iz Sabincev, ti pa iz Špartancev) Sil. Amynclānus 3 aminkelski = ki spada k lacijskim Aminklam: sinus Amynclanus Plin. Aminkelski, Kajetski zaliv.

amygdala -ae, f

1. (gr. ἀμυγδάλη) mandelj, jedrce: Ca., Col., am. nux, amygdalae amarae Plin.

2. (gr. ἀμυγδαλῆ) mandeljnovec: Col., Plin. Od tod adj. amygdalinus 3 (ἀμυγδάλινος) mandeljnov, mandeljnovčev: oleum Plin., pruna Plin. slive, dobljene po cepljenju slivovih mladik v mandeljnovčeva debla, virgae Vulg.

amystis -idis, f (gr. ἄμυστις) izpraznje(va)nje kozarca na dušek (po traški navadi), vlivanje vase: Sid., Threicia H.

an [ɑ̃] masculin leto

en trois ans v treh letih
dans un an, d'ici un an čez leto dni
en l'an 2000 v letu 2000
par an na leto, letno
tous les ans vsako leto, vsakoletno
il y a deux ans pred dvema letoma
un an après leto dni nato, pozneje
bon an mal an poprečno, običajno, iz leta v leto, od leta do leta
bon an mal an, le bénéfice est satisfaisant poprečno je dobiček zadovoljiv
le jour de l'an, le premier de l'an novoletni dan (1. jan.)
l'an dernier, passé lani
l'an prochain prihodnje leto
l'an 1900 de notre ère leto 1900 naše ere
en l'an de grâce 1500 leta Gospodovega 1500
l'an du monde po ustvarjenju sveta
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
avoir 30 ans biti 30 let star
il s'en moque, il s'en soucie comme de l'an quarante mar mu je to, to mu je vseeno

Anacharsis -idis, m (Ἀνάχαρσις) Anaharzid, skitski knez, ki je iz vedoželjnosti potoval po Grčiji in se v Solonovem času mudil v Atenah: Ci., Plin., Tert., Lact. (z acc. -sim), Sid.

analiz|a ženski spol (-e …)

1. die Analyse; -analyse (dela Werkanalyse, jezika Sprachanalyse, kapacitete Kapazitätsanalyse, napak Fehleranalyse, po igri Nachspielanalyse, prevodnosti Leitfähigkeitsanalyse, stroškov in koristi Kosten-Nutzen-Analyse, tržišča Marktanalyse, uspešnosti Erfolgsanalyse, vode Wasseranalyse, zvoka Klanganalyse/Schallanalyse; intencionalna Intentionalanalyse, interakcijska Interaktionsanalyse, oblikovna Formanalyse, pelodna Pollenanalyse, plinska Gasanalyse, rentgenska Röntgenanalyse, rentgenska strukturna Röntgenstrukturanalyse, sistemska Systemanalyse, spektralna Spektralanalyse, stavčna Satzanalyse, stilistična Stilanalyse, strukturna Strukturanalyse, tekstna Textanalyse, vrednostna Wertanalyse, vsebinska Inhaltsanalyse)
analiza primera die Fallstudie
analiza prostora die Raumbeobachtung
analiza samega sebe die Selbstanalyse
analiza vrednosti die Auswertung
analiza podatkov die Auswertung
center za analizo podatkov die Auswertestelle

2. matematika die Analysis (vektorska Vektoranalysis, funktionalna Funktionalanalysis)

analog|en [ó] (-na, -no) analog (z zu/jemandem/etwas); Analog- (računalnik der Analogrechner); (podoben) ähnlich; (po smislu enak) sinngemäß