Franja

Zadetki iskanja

  • Burdigala -ae, f Burdigala, prastaro mesto Biturigov Viviskov v Akvitaniji, rojstni kraj pesnika Avzonija (zdaj Bordeaux): Mart., Eutr., Aus., Amm. Od tod adj. Burdigalēnsis -e burdigalski, iz Burdigale: discipulus Sid.
  • burst*1 [bə:st]

    1. neprehodni glagol (with zaradi)
    počiti, razpočiti se (with s)
    biti prenapolnjen (into v)
    vlomiti, vlamljati; izbruhniti; nenadoma se prikazati
    sleng bankrotirati, propasti

    2. prehodni glagol
    nasilno odpreti; (z)lomiti, zadreti, predreti; prenapolniti; uničiti
    sleng denar zapravljati

    to burst into blossom razcvesti se
    to burst into flame vzplamteti
    to burst into laughter zakrohotati se
    to burst into tears razjokati se
    to burst into view prikazati se
    to burst into the room planiti v sobo
    to burst one's way through the crowd preriniti se skozi gnečo
    to burst open razpočiti se, naglo se odpreti
    to burst one's sides with laughter počiti od smeha
    to be bursting komaj čakati
    to burst upon s.th. naleteti na kaj
    it burst upon my ear nenadoma sem zaslišal
    it burst upon my eye nenadoma sem zagledal
    ready to burst skrajno razburjen
    to burst with s.th. razpočiti se od česa
    to burst one's buttons with food preobjesti se
    the river burst its banks voda je stopila čez bregove
  • busca f iskanje, stikanje; beračenje:
    andare alla busca beračiti
    vivere alla busca živeti od beračenja, od kraje
  • būstirapus -ī, m (būstum in rapere) sežigališčni tat (ki si kaj prisvoji od pogrebščine [cena feralis]), psovka: Pl.
  • Būtēs -ae, m (Βούτης) But(es), gr. moško ime: O., V., Hyg. Od tod patronim Būtadēs -ae, m (*Βουτάδης) Butad, Butov potomec: Prisc.
  • Būthrōtum -ī, n (Βουϑρωτόν) Butrot, primorsko mesto v Epiru nasproti Krfa (zdaj Butrintit v Albaniji): Ci. ep., C., V. idr. — Soobl. Būthrōtos -ī, f (Βουϑρωτός) Butrot: O. — Od tod adj. Būthrōtius 3 (Βουϑρώτιος) butrotski, butroški: ager, causa Ci. ep.; subst. Būthrōtiī -ōrum, m Butrotčani, preb. Butrota: Ci. ep.
  • Būtos -ī, f (Βοῦτος) But, glav. mesto okraja Ptenethu v spodnjem Egiptu ob sebenitskem Nilovem ustju s slavnim Latoninin svetiščem in preročiščem: Plin. Od tod adj. Būticus 3 (Βουτικός) butski: linum Plin.
  • butter2 [bʌ́tə] prehodni glagol
    namazati, zabeliti z maslom
    figurativno dobrikati, prilizovati se, laskati

    fair (ali fine, kind) words butter no parsnips z lepimi besedami se ne da popraviti, od lepih besed se ne da živeti
    to know on which side one's bread is buttered vedeti, kaj človeku koristi
    pogovorno to butter up laskati, dobrikati se
  • Butuntum (Butuntīnum) -ī, n Butunt, Butuntin, mesto v Kalabriji (zdaj Bitonto); od tod preb. Butuntīnēnsēs -ium, m Butuntčani, Butuntinci: Plin.
  • Buxentum -ī, n (iz gr. acc. Πυξόεντα: Πυξοῦς „zelenikovit“) Buksent, mesto v Lukaniji, ki so ga ustanovili Mesenci, pozneje rim. naselbina (zdaj Policastro Bussentino): L., Vell. idr. Od tod adj. Buxentius 3 buksentski: pubes Sil.
  • Byrsa -ae, f (Βύρσα, iz sir. bîrtha grad) Birza, utrjen grad v Kartagini: L., V. Od tod adj. Byrsicus 3 birški, pesn. = kartažanski: tecta Sid.
  • byssinus 3 (gr. βύσσινος) iz tenkega platna, tenčičen, iz batista: Icti., Vulg., vestis Ap. Od tod subst. byssinum -ī, n tenčica, batist: Plin.; oblačilo iz tenkega platna: Tert., Vulg.
  • bythios (bythos) (gr. βυϑός globina) bitij, bit, eden od Valentinovih eonov: Tert.
  • Bȳzācium -iī, n (Βυζάκιον) Bizakij, afr. pokrajina med reko Tritonom in Malo Sirto: Varr., Plin. Od tod adj.

    1. Bȳzācēnus 3 (Βυζακηνός) bizaški: provincia Cod. Th., Cod. I.; subst. Bȳzācēnī -ōrum, m Bizakijci, preb. Bizakija: Cod. Th., Prob. (Bizaceni).

    2. Bȳzācius 3 bizaški: rura Sil.
  • Bȳzantium -iī, n (Βυζάντιον) Bizantij, Bizanc (pozn. Konstantinopel, Carigrad, Istanbul): Ci., L., N., T. idr. Od tod adj.

    1. Bȳzantīnus 3 bizantinski: Aus., Cl., Sid.

    2. Bȳzantius 3 bizantinski: exsules Ci., litora (= traški Bospor, bosporska morska ožina), muria H., portus Plin.; subst. Bȳzantiī -ōrum, m Bizantinci, preb. Bizanca: Ci., C., L.

    3. Bȳzantiacus 3 (Βυζαντιακός) bizantinski: Stat.
  • C, c, tretja črka lat. abecede; sprva je označevala soglasnika k in g in je ustrezala gr. gami (Γ, γ). Pismenka G je bila šele ok. l. 234 sprejeta v lat. abecedo. Kot kratica:

    1. C. = Gaius in = Gaia.

    2. C. na sodniških glasovnicah = condemno obsojam; od tod littera tristis Ci.

    3. C. na napisih = centuria, centurio, civis, cohors, collegium, colonia, coniunx idr.: C. R. = civis Romanus.

    4. C kot znak za število = centum.
  • caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

    caber en suerte pripasti (kot delež)
    me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
    todo cabe vse je mogoče
    cabe suponer que domnevati je, da ...
    lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
    si cabe če mogoče
    aun más, si cabe mogoče še več
    ¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
    ¡qué duda cabe! gotovo!
    no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
    ¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
    no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
    no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
    no caber en toda a la casa ves besen biti
    no cabe más to je višek!
    elegante que no cabe más nad vse eleganten
    no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
    no cabe duda nedvomno
    no cabe perdón ne da se oprostiti
    no cabe equivocación pomota je izključena
    los zapatos no me caben čevlji me tišče
    eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
    eso no cabe aquí to ni dovoljeno
    él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
    el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
    todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče
  • cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

    cabeza de campana zvonišče
    cabeza de ganado glava živine
    cabeza menor glava drobnice
    cabeza de partido okrajno glavno mesto
    cabeza de reino prestolnica države
    cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
    dolor de cabeza glavobol
    mala cabeza nepremišljen človek
    tocado de la cabeza malo trčen
    aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
    asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
    cargársele a uno la cabeza omotičen postati
    dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
    dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
    me duele la cabeza glava me boli
    hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
    hacer cabeza glavno besedo imeti
    ir cabeza abajo vedno bolj propadati
    írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
    metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
    pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
    quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
    quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
    sacar la cabeza spet se pokazati
    sentar la cabeza k pameti priti
    subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
    tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
    tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
    no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
    torcer la cabeza umreti
    volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
    en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
    a la cabeza spredaj, na čelu
    con la cabeza al aire gologlav
    de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
    de pies a cabeza od nog do glave
    en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
    por su cabeza po lastnem sklepu
    más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
    tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj
  • Cabillōnum -ī, n Kabilon, znamenito eduvsko mesto ob reki Arar (zdaj Chalon sur Saône) severno od Lyona: C., Ambr., Sid. — Soobl. Cabillōna -ae, f Kabilona: Amm. in Cabillō -ōnis, acc. -ōna, f Kabilon: Amm.
  • cabinet [kabinɛ] masculin sobica, delovna soba, kabinet; (v šolah) prostor za zbirke, učila; kabinetna omara (s predali); politique kabinet, ministrski svet, vlada

    cabinet (d'af faires) (odvetniška) praksa (prostori, posli, klientela)
    cabinet (d'aisances) stranišče, toaleta, WC
    cabinet de consultation govorilnica
    cabinet de débarras ropotarnica
    cabinet de lecture (payant) izposojevalna knjižnica
    cabinet noir temnica
    cabinet particulier klubska, društvena, stranska soba
    cabinet de physique fizikalni kabinet
    cabinet de toilette umivalnica, oblačilnica
    cabinet de travail, d'étude delovna, študijska soba
    chef masculin de cabinet šef kabineta
    homme masculin de cabinet (figuré) zapečkar
    question féminin de cabinet (politique) kabinetno vprašanje (od katerega je odvisen obstanek vlade); figuré odločilno vprašanje
Število zadetkov: 10000