zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti
1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso
2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero
3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso
4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi
Zadetki iskanja
- zlíkovski criminal
zlíkovsko prislov criminally; in a criminal way (ali fashion); like a criminal - zlitina samostalnik
1. metalurgija (spojina dveh kovin) ▸ ötvözetnikljeva zlitina ▸ nikkelötvözettitanova zlitina ▸ titánötvözetaluminijeva zlitina ▸ alumíniumötvözetmagnezijeva zlitina ▸ magnéziumötvözetkovinska zlitina ▸ fémötvözetizdelan iz zlitine ▸ ötvözetből készült
2. (mešanica; kombinacija) ▸ ötvözet, egyveleg, elegy
Še vedno ostaja zvest glasbenemu slogu, ki je svojevrstna zlitina makedonskih tradicionalnih ritmov in sodobnega rocka. ▸ Még mindig hű ahhoz a zenei stílushoz, amely a macedón hagyományos ritmusok és a modern rock sajátos ötvözete.
Natakar, z belimi rokavicami in brezhibno zlitino prezira in uslužnosti na obrazu, se skloni nad puding, ga prelije z žlico ruma in prižge vžigalico. ▸ A fehér kesztyűs pincér, arcán a lekicsinylés és a segítőkészség tökéletes egyvelegével, a puding fölé hajol, leönti egy kanál rummal és meggyújtja gyufával.
Tudi v tej knjigi gre za pripovedno alkimijo spominov, katerih rezultat je zlitina doživljenega in domišljenega. ▸ Ez a könyv is az emlékek elbeszélésének az alkímiájáról szól, melynek eredménye a megélt és a kitalált dolgok elegye. - zlò evil; ill; harm; mischief
delati zlò to do evil
izogibati se zlu to keep out of mischief
vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
snovati zlò to mean mischief
moji posli gredo po zlu my business is going downhill
želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
to je potrebno zlò that is a necessary evil - zlò (zlà) n
1. male:
delati, hoteti zlo fare, volere il male
sejati zlo seminare, diffondere il male
ločevati med dobrim in zlim distinguere fra il bene e il male
2. pren. male, malattia, disgrazia, bubbone:
družbena zla le malattie della società
zlo korupcije il bubbone della corruzione
izbrati manjše zlo tra due mali scegliere il minore
šteti komu kaj v zlo addebitare qcs. a qcn.
pog. vzeti komu kaj za zlo aversene a male per qcs.
iti po zlu andare a male, fallire
biti nujno zlo essere un male inevitabile - zločín crime; pravo felony, misdeed; evil deed; outrage (nad kom on, upon someone); evil deed; sin
politični zločín political crime
najhujši zločín crime of the deepest (ali blackest) dye
zločín, ki se kaznuje s smrtjo capital crime, capital offence
zločín, ki se kaznuje z zaporom in odvzemon državljanskih pravic ZDA infamous crime
zločín je, da so porušili to staro hišo it was a crying shame (ali a crime, a sin) to pull down that old house
zakriviti zločín to commit (ali to perpetrate) a crime - zlòg syllable
po, v zlògih in syllables
poudarjen (nepoudarjen) zlòg stressed ali accented (atonic ali unstressed) syllable
izgovarjati (besedo) zlòg za zlògom to syllable (a word)
merjenje zlògov prosody - zlomíti to break; to fracture; to snap; (ud) to break
zlomíti na dvoje to break in two
zlomíti kos krede na dvoje to snap a piece of chalk in two
zlomíti odpor to overcome (ali to crush) resistance
zlomíti komu vrat to break someone's neck
zlomíti si vrat to break one's neck
zlomil si je nogo (roko) he broke his leg (his arm)
zlomíti se to break, to fracture
zlomíti upor, vstajo to break a rebellion
to mi je zlomilo srcé it broke my heart
veja se je zlomila the branch broke
val se je zlomil ob bregu the wave broke on the shore - zlomíti (-im)
A) perf.
1. rompere, spezzare, spaccare:
zlomiti palico spezzare una verga
zlomiti vejo spezzare un ramo
2. pren. spezzare:
zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura
3. fiaccare, esaurire, estenuare:
bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò
4. travolgere; spezzare:
zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche
5. med. fratturare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zlomiti palice na kom bastonare qcn.
zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
zlomiti komu roge ammansire qcn.
zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.
B) zlómiti se (-im se) perf. refl.
1. spezzarsi
2. pren. crollare:
obramba se je zlomila la difesa è crollata
3. pren. rompersi (di voce)
4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
zlomiti se v jok scoppiare in pianto
C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo - zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.
1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza
2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero
3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città
4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita - zméden confused; bewildered; puzzled, perplexed; chaotic
biti zméden to be confused, to be in a muddle, to puzzle (ob over, about)
biti čisto zméden (figurativno) to be all at sea
postati zméden to become confused
biti popolnoma zméden (pogovorno) to be at one's wits' end - zmešnjáva (-e) f
1. disordine, confusione, scompiglio, garbuglio:
doma ima veliko zmešnjavo ha la casa tutta in disordine
2. finimondo, scompiglio; putiferio; caos; babele:
zmešnjava je nastala zaradi nekega članka a provocare il putiferio è stato un articolo
v državi vlada zmešnjava il paese è in preda al caos
3. pren. (velika količina) subisso, sterminio, guazzabuglio, baraonda:
sejmarska zmešnjava la baraonda della fiera - zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.
1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino
2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe - zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti
1. macinare, tritare:
zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano
2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare
3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
zmleti sovražnika schiacciare il nemico
zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn. - zmotiti to disturb (someone), to distract (someone)
zmotiti se to be mistaken, to make a mistake; to go astray
ne se zelo zmotiti not to be far wrong
vsakdo se lahko zmoti we are all apt to make mistakes
zmotil sem se v svojih računih I'am out in my calculations (ali reckoning), I miscalculated
če se nisem zmotil if I am not mistaken
zmotili smo se o njem we were quite mistaken in him
zmotil sem se o datumu I was quite mistaken about the date
ne dajte se zmotiti! don't disturb yourself!
zelo se zmotiti (figurativno) to be wide of the mark - zmotljiv pridevnik
(ki se lahko zmoti) približek prevedka ▸ olyan ember aki tévedhet, esendő
Res pa je, da je zdravnik človek in zato tudi zmotljiv. ▸ kontrastivno zanimivo Igaz, hogy az orvos is ember, és ezért tévedhet.
Utrujen človek je bolj zmotljiv, napaka se zgodi bistveno hitreje. ▸ kontrastivno zanimivo A fáradt ember könnyebben téved, hamarább hibázik. - zmóžen capable; able; apt; fit (for)
on je vsega zmóžen he is capable of anything
je zelo zmóžen he is a clever fellow
zmóžen je vsakršnega zločina he is a man capable of any crime
pritegnili so najzmožnejše strokovnjake the ablest experts have been called in - znájti se (znájdem se) perf. refl.
1. trovarsi, capitare:
znajti se pred zaprtimi vrati trovarsi davanti a una porta chiusa
znajti se v pasti trovarsi intrappolato
2. orientarsi:
zapleten položaj, v katerem se je težko znajti una situazione intricata in cui è difficile orientarsi
3. raccapezzarsi, disimpegnarsi, arrangiarsi:
znajdi se, kot veš in znaš arrangiati come meglio puoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znajti se na cesti, pred vrati essere licenziati, essere sfrattati
pren. znajti se na stranskem tiru perdere la carica, venire silurati - znák1 sign, mark, signal, symbol; token; index; (značka) badge; (bolezenski) symptom; (migljaj) wink
znáki časa signs pl of the times
znák minus matematika minus sign, negative sign
znák plus matematika plus sign
prometni znák traffic sign (ali signal), road sign
znák za odhod signal for departure
znák za umik vojska signal to retreat
znák kot prošnja za pomoč distress signal; (v nevarnosti) signal of distress (SOS)
znák za preplah alarm
znák za konec preplaha all clear
zaščitni znák trademark
znáki časti in oblasti insignia pl
kot znák spoštovanja as a mark of respect
nobenega znáka življenja no sign of life
znák (znamenje) propadanja sign of decay
razpoznavni znák distinctive mark
kot znák moje hvaležnosti in token (ali as a token) of my gratitude
v znák sprave as a sign of reconciliation
kot na dani znák as though in response to a sign
dati komu znák to give someone a sign
dati znák za streljanje to give the signal to fire
dati znák (pomigniti) to beckon, pogovorno to tip someone the wink
to je bil znák za upor this was the signal for revolt
govoriti z znáki (kretnjami) to speak in sign language, (gluhonemi) to speak in dumb show
v znák žalovanja nositi črno obleko to wear black as a token of mourning - známenje (-a) n
1. segno, segnale; sintomo, indizio:
dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
nebeška znamenja segni celesti
prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
v znamenje prijateljstva in segno di amicizia
2. segno, segnale, cenno:
narediti znamenje križa fare il segno della croce
znamenje za napad segnale di attacco
dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa
3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
zodiakalna znamenja segni zodiacali
4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste
5. segno, marchio; insegna:
mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
pog. materino znamenje voglia