Franja

fosilen pridevnik
1. (o okameninah) ▸ fosszilisV starih kamninah z Atlasa je veliko fosilnih ostankov. ▸ Az Atlasz-hegységből származó régi kőzetekben sok fosszilis maradvány van. Fosilnega klopa so odkrili pred več leti v visokem skalovju rudnika jantarja. ▸ A fosszilis kullancsot néhány éve a borostyánbánya felső kőzetrétegében fedezték fel.

2. (o energijskem viru) ▸ fosszilisSporazum je dal jasen signal, da prihodnost ne bo več fosilna, ampak obnovljiva. ▸ A megállapodás világosan jelezte, hogy a jövő nem fosszilis alapokon fog nyugodni, hanem megújuló erőforrásokra épül.
Avtomobili rabijo za svoj pogon fosilne surovine, torej bencinsko in dizelsko gorivo. ▸ Az autóknak a meghajtáshoz fosszilis nyersanyagra, tehát benzin- vagy dízelüzemanyagra van szükségük.
Povezane iztočnice: fosilno gorivo

3. lahko izraža negativen odnos (zastarel; nesodoben) ▸ ókori, ősrégi, őskövület jellegű
Pri Volkswagnu je bilo malo preveč fosilne miselnosti. ▸ A Volkswagennél egy kicsit gyakori volt az ókori gondolkodásmód.
Moja mama obožuje fosilne popevkarje in zna na pamet vse njihove pesmi. ▸ Édesanyám imádja az ősrégi slágerénekeseket, fejből tudja minden számukat.
Igra klarinet, svoj čas ključno dixie igračko, ki pa je postala čista eksotika in fosilni instrument v jazzu. ▸ Klarinéton játszik, ami egykor kulcsfontosságú dixie-hangszer volt, mára azonban igazi egzotikum és őskövület-jellegű lett a jazzben.

fou, fol, folle [fu, fɔl] adjectif nor, blazen, brezumen, neumen; nespameten, nepremišljen; brezglav; ogromen; masculin norec, blaznež; tekač (pri šahu)

fou de colère besen od jeze
folle farine féminin paliska, s prahom pomešana moka v mlinu
un argent fou ogromno denarja
un succès fou velikanski uspeh
pensée féminin folle nora misel
tête féminin folle norec
aiguille féminin folle ponorel (pokvarjen) kazalec (pri uri, kompasu, ki ne kaže pravilno)
maison féminin de fous (figuré) norišnica
histoire féminin de fous nerazumljiva, fantastična zgodba
fou masculin furieux pobesnel norec
fou de cour dvorni norec
avoir un travail fou imeti dela čez glavo
devenir fou zblazneti
être fou de musique biti nor na glasbo
il y a un monde fou kar tare se ljudi
faire le fou noreti, uganjati norčije
folle graine ne périt point (proverbe) kopriva ne pozebe
bien fou qui s'oublie vsakdo je sebi najbližji
j'ai mis un temps fou à finir ce travail ogromno časa sem porabil, da sem končal to delo
à chaque fou sa marotte (proverbe) vsakdo ima svojo manijo

fouler [fule] verbe transitif mečkati, tlačiti, stiskati; pogaziti, valjati (sukno); obtolči (sadje med prevozom); médecine izviniti, spahniti

se fouler (populaire) garati, pretegniti se, utruditi se
fouler le raisin zmečkati (z nogami) grozdje
fouler le sol de sa patrie hoditi po domačih tleh
fouler aux pieds poteptati, pogaziti, figuré prezirljivo ravnati s kom
fouler le poignet izviti si zapestje
il a le pied foulé zvinil si je nogo
se fouler la rate imati zbadanje v boku; figuré preveč delati, garati
ne rien se fouler (populaire) ne se pretegniti
travailler sans se fouler ne se pretegniti pri delu

fourchette [-šɛt] féminin (jedilne) vilice; (populaire)

fourchette du père Adam prsti
fourchette à quatre dents štirizobe vilice
fourchette à dessert, à poisson, à gâteaux vilice za poobedek, ribe, kolače
fourchette de téléphone vilice pri telefonu
belle fourchette (figuré) dober, velik jedec
avoir un joli coup de fourchette, être une belle fourchette jesti z velikim tekom
jouer de la fourchette krepko seči po jedi
prendre en fourchette zagozditi avto med dve vozili

fournir [furnir] verbe transitif dobaviti, preskrbeti, oskrbeti (quelqu'un de quelque chose koga s čim); nuditi; dati na voljo; izstaviti (ček); navesti (razloge); opravljati; verbe intransitif prispevati (à k)

fournir un restaurant oskrbovati restavracijo (de quelque chose, en quelque chose s čim)
fournir du travail aux ouvriers priskrbeti delo delavcem
se fournir chez oskrbovati se pri, nakupovati pri
fournir à la dépense, aux frais prispevati k izdatkom, stroškom
fournir des renseignements à la police dati informacije policiji
il a fourni un alibi au tribunal navedel je alibi sodišču
fournir une preuve dati, navesti dokaz
fournir un gros effort zelo se potruditi
fournir un travail considérable opraviti znatno delo

fourrure [furür] féminin krzno, krznovina, kožuhovina; kožuh; technique obloga

manteau masculin de fourrure krznen plašč
col masculin de fourrure krznen ovratnik
doublé de fourrure podložen s krznom
fourrure de frein obloga pri zavori

foutre* [futr] verbe transitif, populaire delati; vreči

foutre! gromska strela!
foutre en l'air (figuré) stran zagnati
foutre le camp pobrisati jo, popihati jo, oditi
foutre quelqu'un en colère razjeziti koga, spraviti koga v besnost
foutre dedans zagosti jo komu; v zapor vtakniti
foutre quelqu'un à la porte koga skoz vrata vreči
foutre un coup de pied brcniti
foutre la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
foutez-moi la paix! dajte mi mir!
ça la fout mal to je neumno, izključeno
se foutre de quelque chose ne se brigati za kaj, požvižgati se na kaj
s'en foutre plein la lampe nabasati si trebuh
va te faire foutre! pojdi k vragu!
qu'est-ce que ça peut vous foutre? kaj vas ta briga?
je m'en fous požvižgam se na to

foveō -ēre, fōvī, fōtum (sor. s favilla; gl. favilla). —

I.

1. greti, segre(va)ti, ogre(va)ti: epulas foveri foculis ferventibus Pl., gallinae … pullos … ita tuentur, ut … pinnis foveant, ne frigore laedantur Ci., solque sua parte fovet tribuitque calorem Lucr., solis terra vapore fota Lucr., mare … terras fovet Cu., ova fovere Plin. valiti; pesn.: fovet ignibus aras O. skrbi, da darilni ogenj ne ugasne, corpus refoventque foventque O. poskušajo segreti; occ.

2.
a) (z vročimi (gorkimi) obkladki) greti, ogre(va)ti, pariti: Cels., ventrem Luc. fr., volnus lymphā V., genua calido aceto Col., foliis in vino decoctis nervos Plin.; pesn. animas et olentia Medi ora fovent illo (flore) V. = zdravijo smrdljive ustne sape z … ; pren.: quasi fovebam dolores meos Ci. ep.
b) skopati v topli vodi: corpus in unda O., alveus accipit artūs fovendos O.
c) obje(ma)ti, ljubkovati: interdum gremio fovet (puerum), inscia Dido V., diva lacertis cunctantem amplexu molli fovet V. drži v lahnem objemu, — rahlo (nežno) objeto, sinu germanam amplexa fovebat V. —

II. metaf.

1. gojiti, streči: matrem prope sola fovebat O., tu me reficis fovesque O., hiemem inter (= inter hiemem) se luxu f. V. vso dolgo zimo se naslajata (preživljata) v razkošju; o strežbi bolnikom: f. vulnus O. gojiti, na skrbi imeti, anhelans colla fovet V. podpira glavo; o abstr. kaj gojiti, živo ohraniti: aliquid in pectore Pl., Caesaris in nos amorem Ci., famam inanem V., hoc regnum esse Iuno tenditque fovetque namerava in si prizadeva, f. spem L., Mart., vota animo O.

2. pospeševati, podpirati: antea famam illius foveram Ci., tu gubernacula rei publ. petas fovendis hominum sensibus Ci., mecumque fovebit Romanos V., fovi cupidine bella V. netil sem, f. patrum voluntatem, alicuius spem, aliquem certā spe L., poëtas O., vitam Tib., propria naturae bona doctrinā Q., sanguinem fovere ac tollere T., populus Rom. hos … plausu fovebat T., tamquam alias partes fovissent T., quibus ille adulescentiam meam exhortationibus foverit Plin. iun. f. alicuius periculum Plin. iun. pomagati koga onemogočiti, f. ingenia et artes Suet.

3. pesn. kak kraj greti = ne zapustiti, držati se ga, varovati ga, čuvati ga: coluber humum fovet V., (apes) larem sub terra fovent V. se mudijo, bivajo, apes progeniem nidosque fovent V. (zevg.) strežejo zarodu ter sede zmerom v gnezdu, f. castra V. držati se za okopi.

Opomba: Metrum inf. pr. fōvēre najdemo pri Luc.

frastornare v. tr. (pres. frastorno) zmotiti, raztresti, jemati zbranost; odvrniti:
il rumore incessante del traffico lo frastornava dal difficile lavoro stalen hrup s ceste ga je motil pri težkem delu

frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

2. v pl.
a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

3.
a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

4.
a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.

fraude [frod] féminin prevara, varanje, goljufija; tihotapstvo; potvorba

en fraude skrivaj
fraude à la douane, à l'impôt goljufija pri carini, pri davku
fraude électorale goljufija pri volitvah
faire la fraude tihotapiti
introduire, passer quelque chose en fraude vtihotapiti kaj
prendre quelqu'un en fraude ujeti koga pri goljufiji

frauder [frode] verbe transitif, verbe intransitif goljufati, varati; obiti (zakon)

frauder l'Etat, la douane, l'impôt goljufati državo, pri carini, pri davkih, utajiti, poneveriti davke
frauder dans un examen goljufati pri izpitu
frauder sur une marchandise goljufati pri blagu

fraudeur [frodœr] adjectif goljufiv; masculin goljuf; tihotapec

fraudeur du baccalauréat goljuf pri (državnem izpitu) bakalavreatu

frayer [frɛje] verbe transitif (o)drgniti; utreti, utirati; verbe intransitif občevati (avec quelqu'un s kom); drstiti se

frayer le chemin, la voie à quelqu'un komu pot utreti
se frayer un passage, une route, un chemin (à travers, parmi la foule) utreti si pot (skozi množico)
route féminin peu frayée malo frekventirana cesta
nous frayons peu avec les voisins imamo malo stikov s sosedi
la perche ne fraie qu'à l'âge de trois ans ostriž se drsti šele pri starosti treh let

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.

frequēns -entis, adv. frequenter (forcīre)

I.

1. (po številu) mnog, mnogoštevilen, v velikem številu zbran (navzočen, pričujoč), številen, množičen: cum in consilium frequentes convenissent Ci., servi Fabii frequentes veniunt Ci., videt frequentis civīs atque socios Ci., equites Romani frequentissimi in gradibus Concordiae steterunt Ci., frequenter ad aliquem venditare Ci. v velikem številu, colitur (habitatur) ea pars urbis frequentissime Ci. zelo veliko ljudi biva v tem mestnem delu, Romam frequenter migratum est L. v velikem številu, ite frequentes O. Pogosto: senatus frequens dobro obiskana (torej sklepčna) seja senata: frequens senatus poterit haberier Pl., senatum frequentem coëgi Ci., senatus frequentissimus Ci. (skoraj) polnoštevilen senat; tako tudi: frequens conlegium Ci. številen, populus Ci. v velikem številu, legatio L., conventus N. dobro obiskan zbor, pompa Q. ki se ga je udeležilo mnogo oseb, auditorium Suet.; pesn. sg. kolekt.: fr. piscis capitur Pl., fr. redemptor H. številni stavbni podjetniki.

2. (o krajih) poln, napolnjen: theatrum Ci. nabito polno; z abl.: frequens tectis urbs, loca frequentia aedificiis, custodiis L., frequens ilicibus O. zasajen, -a, -o z … , terra fr. colubris, silva fr. trabibus, amnis vorticibus fr., pharetra telis Lernaeis fr. Sen. tr., vivarium piscibus fr. Col., Nilus feris et beluis fr., Aegyptus multis urbibus fr. Plin.; tako tudi: frequens armatis acies L. gost bojni red; po gr. z gen.: quod (mons) talis silvae frequens … erat T. ki ima obilo, prekrita z … ; occ. obljuden, gosto naseljen, mnogo obiskovan: municipium Ci., praefectura frequentior Ci., colonia frequentissima Ci., fr. Numidia S., emporium L., vici L., Cu., compita H., via O.; z abl.: frequens cultoribus populus L.

II. (časovno)

1. pogosto navzoč (pričujoč, prisoten), kam prihajajoč, kje nastopajoč, pogosto (rad) tu ali tam bivajoč: ibi tum filius cum illis unā aderat frequens Ter., erat ille Romae frequens Ci. pogosto se je mudil v Rimu, Lentulo frequens Pompeius adsedit Ci. pogosto, frequens te audivi atque affui Ci., frequens Platonis auditor Ci. priden, frequentem esse cum aliquo Ci. fr. pogosto skupaj biti s kom, občevati s kom, družiti se s kom, Caesonem … tum frequentem ad signa sine ullo commeatu fuisse L. da je bil vedno pri zastavah (= v službi), toda: frequens in castris miles Ci. sarkastično = priden (stalen) sedec pri igralni mizi, redit itque frequens O. pridno sem in tja hodi, Caesar … adesse frequens senatui T., fr. spectator Q., conviva frequens Mart. navaden, skoraj vsakdanji; z abl. loci: frequens contionibus T. pogosto nastopajoč na shodih, (po mnenju drugih) priden obiskovalec shodov, medicus … frequens secretis T. priden udeleževalec; pesn. z inf.: hicne hominum casus lenire et demere fatis iura frequens? Stat. ki je tako pogosto pri rokah, da olajša …

2. pass. (o stvareh) pogosto rabljen, pogosto uživan, ponoven, pogosten, večkraten, (prav) navaden, običajen: mihi frequentem operam dedistis Pl., (senectus) caret epulis … et frequentibus poculis Ci. obilnih čaš, mnogega popivanja, iambum et trochaeum frequentem segregat ab oratore Aristoteles Ci., quae coniunctio familiaritatem reddidit frequentiorem Ci. ep. je storila druženje (občevanje) pogostnejše (prisrčnejše), propter frequentes delatos honores N., ea frequentior fama est L., lactucas frequentiores in cibo officere claritati oculorum Plin. prevečkrat užite, frequentissimum initium esse calamitatis securitatem Vell., id cum est apud oratores frequentissimum Q., fr. verbum, sententia Plin. iun., exorare filiae patrem frequentibus litteris Suet.; z dat.: illud et poëtis et oratoribus frequens Q., erat quippe adhuc frequens senatoribus T., et illud frequens et, ut … Q. ali frequens est z ACI: Plin., Paul. (Dig.) prav navadno (običajno) je; adv. frequenter pogosto, često: ut fr. et assidue consequamur artis rationem studio et exercitatione Corn., adesse nobis frequenter solet Ci., adhibenda frequentius etiam illa ornamenta rerum sunt Ci., translatione frequentissime omnis sermo utitur Ci., non, alias missi cecidere frequentius ignes O., quod et M. Cicero … frequentius testatur Q., Troiae lusum edidit frequentissime Suet.

frequēnza f

1. pogostnost:
la frequenza degli infortuni pogostnost nezgod

2. obisk; obiskovanost, število obiskovalcev, navzočnost:
la frequenza degli alunni alle lezioni navzočnost dijakov pri pouku
attestato di frequenza potrdilo o rednem obiskovanju

3. fiz. frekvenca

fretum -ī, n, redkeje (klas. le v abl. sg.) fretus -ūs, m (pravzaprav „morsko kipenje“; gl. tudi ferveō)

1. preliv, prekop, morska ožina: salis fretus Luc. ap. Non., inter Italiam et Siciliam qui est fretus Varr., Kom., fr. Siciliae C. ali Siculum, Siciliense Ci., fretorum angustiae Ci., tamquam in fretu, perangusto fretu Ci., angusto fretu Lucr., venerisne ad fretum (pri Gibraltarju) per Mauretaniam Ci., fretum nostri maris et Oceani S., ab … freto Oceani Herculisque columnis L., fretum Hesperium O. (= Herculis columnae), fretum Siculique angusta Pelori (ἓν δὶα δυοῖν) O., fretum Minyae puppe secabant O. Helespont; occ. Sicilski preliv, Sicilska morska ožina: Suet., Fl., freto ad Messanam transire Ci. cum ab Italia freto diiunctus esses Ci., a freto naves erant exspectandae C., actus cum freto Neptunius dux fugit H.

2. pesn. sinekdoha morje, morski valovi, kipenje (zagon) morskih valov: faventem per fretum Naev. ap. Non., fretum Euxinum, Libycum O., fretum de totā flumina terrā accipit O., freto deductas mare carinas vidit O., torrens (bučeče) fretum Iust.; pogosto v pl.: in freta dum fluvii current V., libertina, fretis acrior Hadriae H., pastor cum traheret per freta navibus Idaeis Helenen H., te unda fretis tulit aestuosis H., tum freta diffudit (deus) O., bella gerunt venti fretaque indignantia miscent O., medioque e vulnere saxi exsiluisse fretum O. slana voda, slani studenec v atenskem Erehteju (po drugih ferum (= konj)).

3. metaf.
a) nebesni svod, oblok: pulvis … omnem pervolat caeli fretum Enn. ap. Non.
b) tek: fretus anni, freta anni Lucr.

4. pren. kipenje, vretje, vrenje: aetatis freta Lucr. ali fretum adulescentiae Fl. = vrela kri (glava), invidiae atque acerbitatis fretum effervescit Gell.

friolera ženski spol malenkost

cuesta la friolera de cien duros (ironično) stane samo 500 peset
hace una friolera de años je že precéj let tega
pararse en frioleras zadrževati se pri malenkostih

frisch svež; Adverb na novo, pravkar, sveže; frisch beziehen Betten: preobleči; frisch zu! naprej!, kar naprej!; jemanden auf frischer Tat ertappen zalotiti/zasačiti (pri dejanju); frisch von der Leber weg naravnost, odkrito; frisch gewagt ist halb gewonnen kdor riskira, profitira