Franja

brûlant, e [brülɑ̃, t] adjectif goreč, žgoč, vroč, skeleč; figuré živahen, ognjevit, strasten

question féminin brûlante kočljivo vprašanje
terrain masculin brûlant (figuré) vroča, nevarna tla
zèle masculin brûlant gorečnost
être brûlant d'impatience goreti od nestrpnosti

brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

se brûler opeči se
brûler un cadavre sežgati truplo
brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
brûler un espion razkrinkati špijona
brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
brûler un signal prevoziti signal
brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
on brûle človek kar gori, tako je vroče
brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
brûler sans flammes tleti
les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
les mains me brûlent zelo se mi mudi

Brundisium, po najboljših rokopisih tudi Brindisium, -iī, n (Βρεντέσιον, Βρεντήσιον, zdaj Brindisi) Brundizij, Brindizij, kalabrijsko mesto z odličnim pristaniščem, od koder so vozili v Grčijo in Azijo: Ci., C., L., H. idr. Od tod adj. Brundisīnus (Brindisīnus) 3 brundizijski, brindizijski: Plin., ager Varr., colonia Ci., portus L., pax Vell., foedus T.; subst. neutr. in Brundisīno Varr. na Brundizijskem; Brundisīnī -ōrum, m Brundizijci, preb. Brundizija: Enn. fr., Ci., C., L. — Soobl. Brentēsium -iī, n Brentezij: Dig.

brunir [brünir] verbe transitif porjaviti; brunirati, polirati, (iz)gladiti; verbe intransitif

se brunir porjaveti, ogoreti (od sonca)
elle a bruni ogorela je
brunir à la mer ogoreti na morju

Bruttius (Brittius, redkeje Brūtius) 3 brutijski, britijski: ager Ca. fr., L. brutijska pokrajina, ki je segala od najbolj južnega konca Italije do turijske okolice, pox Col., Plin. brutijska smola; subst. Bruttiī (Brittiī) -ōrum, m Brutijci, Britijci, preb. brutijske pokrajine: L., Mel., Plin. idr.; sg. (kolekt.) Bruttius (Brittius) -iī, m Brutijec, Britijec: L., Sil., Fl.; pl. Bruttiī (Brittiī) pogosto met. = brutijska (britijska) dežela, Brutija: in Bruttios L., in Bruttiis Ci., L. Od tod adj. Bruttiānus (Brūtiānus) 3 brutijski: caules Plin., parmae P. F.; subst. Bruttiānī (Brūtiānī) -ōrum, m brutijski služabniki, Brutijci; rim. država jih je zasužnjila v drugi punski vojni za kazen, ker so se priključili Hanibalu; v Rimu so morali opravljati službe biričev, liktorjev, slov idr.: Ca. ap. Gell., Gell., P. F.

brūtus 3 (prim. gr. βαρῦς)

1. težak, neokreten: pondus Lucr., tellus H. nepremična, corpora Ap.

2. pren.
a) (telesno) top, neobčutljiv (naspr. sensibilis): Eccl.
b) (duševno) top, brezčuten, slaboumen, neumen, nespameten, topoglav, bebast. α) o osebah, njihovem stanju idr. (naspr. sapiens): homo Pac. ap. Non., Fortunam insanam esse et caecam et brutam perhibent philosophi Pac. ap. Corn., adulescentia bruta et hebes Sen. ph., non sum tam brutus Ap., brutum scitum Caesaris Prud. nespametna, nepremišljena; šalj.: ista culpa Brutorum? Minime illorum quidem, sed aliorum brutorum, qui se cautos ac sapientes putant Ci. ep. β) o živalih: animalium hoc maxime brutum Plin. (o svinji). γ) o rečeh: fulmina Plin. nepomembne. Kot nom. propr. Brūtus -ī, m Brut = Bebec, priimek Junijevega rodu, poseb.

1. L. Iūnius Brūtus Lucij Junij Brut, patricij po rodu, sorodnik Tarkvinija Ošabnega (Tarquinius Superbus), ki se je delal bebastega, da bi s tem rešil sebe in osvobodil Rim kraljevskega nasilja: Ci., ex industria factus ad imitationem stultitiae Bruti haud abnuit cognomen L., Brutus erat stulti sapiens imitator, ut esset tutus ab insidiis, dire Superbe, tuis O.

2. M. Iūnius Brūtus Mark Junij Brut, plebejec, sin Marka Bruta in Servilije, sestre Katona Utičana, filozof in govornik, Ciceronov prijatelj, Cezarjev ljubljenec in pozneje morilec, padel je pri Filipih: Ci., Vell., Suet.

3. D. Iūnius Brūtus Decim Junij Brut, plebejec, Cezarjev legat in pozneje namestnik v Galiji, sozarotnik zoper Cezarja, po čigar smrti se je bojeval z Antonijem, ki ga je dal l. 43 zavratno umoriti: Ci., Vell., Suet. Pl. Brūtī: Ci., Plin. iun. — Od tod adj. Brūtiānus 3 Brutov (= M. Jun. Bruta): castra, ultio Val. Max., bellum civile Lact.; Brūtīnus 3 Brutov (= Marka Junija Bruta): consilia Ci. ep.

bryon -yī, n (gr. βρύον)

1. brion, blago dišeči drevesni mah, zlasti še ena od zvrsti sphagnos: Plin.

2. morski mah: Plin.

3. grozdast cvet belega topola: Plin.

būbalus -ī, m (gr. βούβαλος)

1. afriška gazela: Plin., Vulg. Od tod adj. būbalus 3 gazelji, gazelin: caro Vulg.

2. bivol: Plin., Mart., Amm. — Soobl. būfalus -ī, m: Ven.

Būbasus (Būbassus) -ī, f (Βούβασ(σ)ος) Bubaz, Bubas, staro karsko mesto: Plin. Od tod adj. Būbasis -idis, f bubaška, iz Bubaza: nurus O.; Būbassius 3 (Βουβάσσιος) bubaški (Bubaški): sinus Mel. (tudi Bubaesius Bubeški).

bubbolare v. intr. (pres. bubbolo)

1. bobneti, hrumeti, šumeti

2. ekst. godrnjati

3. drgetati, tresti se:
bubbolare di freddo, di paura drgetati od mraza, od strahu

Būbōna -ae, f (bōs) Bubona, rim. boginja, zaščitnica govedi: Aug. Od tod adj. Būbetius 3 bubonski: ludi Plin.

Būcephalās -ae, acc. -am in -ān, m: Cu., Plin., in Būcephalus -ī, m: Gell. (mak. Βουκεφάλας, gr. Βουκέφαλος) Bukefal = Biko-glav, ime konja Aleksandra Vel. Od tod Būcephala -ae, f: Plin. in Būcephalē -ēs, f: Iust. (Βουκεφάλη), tudi Būcephala -ōrum, n: Cu. (τὰ Βουκέφαλα) in Būcephalos -ī, f: Gell. Bukefala, Bukefale, mesto ob Hidaspu v Indiji, katero je Aleksander Vel. ustanovil in poimenoval na čast svojemu konju.

buco m (pl. -chi)

1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini

2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

3. fiz., astr.
buco nero črna luknja

4. ekst. vrzel, luknja

5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo

6. šport zgrešen udarec

7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje

bùdžāk -áka m (t. budžak) ekspr.
1. kot: povući se u budžak
2. samoten prostorček, kotiček: kriti se po budžacima
3. babin budžak babji kot, od koder navadno prihaja dež

bufar puhati (bik); (vodo) iz ust brizgati

bufar de ira pihati od jeze

būlīmus -ī, m (gr. βούλιμος) huda (volčja) lakota, hud glad, od tod želodčna slabost, oslabelost, onemoglost: Gell., P. Veg.

bullātiō -ōnis, f (bullāre) mehurjenje, vrvranje: magnes... sparsa bullatione Plin. pretrgan od mehurnin (po drugih sparsa bulbatione = v posameznih gomoljih).

Bullis (Byllis) -idis, f (Βουλλίς, Βύλλις) Bulida, Bilida, mesto v južni Iliriji: Ci., C. Od tod adj.

1. Bullidēnsis -e bulidski: coloniae Plin.; subst. Bullidēnsēs -ium, m: Ci. ep., C. ali Bulliēnsēs -ium, m: Ci. ali Bulliōnēs -um, m: Plin. Bulidanci, preb. Bulide.

2. Bullīnus 3 bulidski: ager L.; subst. Bullīnī -ōrum, m = Bulli(d)ēnsēs: L.

bunch¹ [bʌnč] samostalnik
grozd, sveženj, šop, šopek
sleng množica, gruča, skupina
ameriško čreda

a bunch of fives pest
the best of the bunch najboljši od vseh
bunch of grapes grozd
ameriško, pogovorno bunch of calico žena

bunt pisan, barvit, Pflanzenkunde raznobarven, pisan; (mannigfaltig) pester; Platte, Teller: mešan; bunte Liste alternativci; zu bunt figurativ preveč, od sile; es zu bunt treiben pretiravati, (übermütig) noreti; bekannt wie ein bunter Hund vsepovsod poznan