Franja

imporre^*

A) v. tr. (pres. impongo)

1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime

2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino

3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala

B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)

1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost

2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti

importancia ženski spol važnost, pomembnost, pomen; ugled, obseg

la importancia del pedido obseg naročila
aire de importancia važen izraz (obraza)
de poca importancia nepomemben, nevažen, netehten
de (mucha) importancia (zelo) važen
carecer de importancia biti nevažen, nepomemben
dar importancia (a) pripisovati važnost
darse importancia važnega se delati
es cosa de mi importancia to se le mene tiče, to je moja stvar
no tiene importancia, es sin importancia to ni važno, to je brez pomena

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

impōsta f

1. davek:
imposta diretta, indiretta neposredni, posredni davek
imposta sul valore aggiunto (I.V.A.) ekon. davek na dodatno vrednost
imposta generale sull'entrata prometni davek
imposta complementare dodatni davek, taksa
imposta sul reddito delle persone fisiche dohodnina fizičnih oseb
Ufficio delle imposte dirette Davčna uprava, Uprava za javne prihodke

2. vratnica, oknica:
aprire, chiudere le imposte zapreti, odpreti oknice

3. arhit., gradb. grlo, opasek

impôt [ɛ̃po] masculin davek, dajatev; pluriel davkarstvo

impôt direct, indirect neposreden, posreden davek
impôt (sur les articles) de iuxe, sur le luxe, somptuaire davek na luksus
impôt sur les bénéfices, sur les boissons, sur le capital d. na dobiček, pijače, kapital
impôt sur les célibataires samski d.
impôt communal, foncier občinski, zemljiški d.
impôt de consommation d. na potrošnjo, trošarina
impôt sur le revenu davek na dohodek
impôt sur les salaires et les traitements davek na mezde in plače
impôt du sang krvni davek, obvezna vojaška služba
impôt sur successions, successoral d. na dediščino
impôt sur les voitures, véhicules, automobiles d. na avtomobile
accroissement masculin des impôts zvišanje davkov
arrérage masculin, reliquat masculin d'impôts davčni zaostanek
assujetti à l'impôt, passible d'impôt davku zavezan
déclaration féminin d'impôt davčna napoved
exempt, exonéré d'impôt oproščen davka
exemption féminin d'impôt neobdavčenost
exonération féminin de l'impôt oprostitev od davka
payeur masculin d'impôt davkoplačevalec
percepteur masculin des impôts davkar
perception féminin des impôts pobiranje davkov
réduction féminin des impôts zman, jšanje davkov
remboursement masculin, restitution féminin de l'impôt povrnitev, povračilo davka
remise féminin de l'impôt odpis davka
sursis masculin au paiement de l'impôt odlog za plačanje davka
taxation féminin d'impôts davčna ocenitev
terme masculin de l'impôt zapadlost davka
fraude féminin à l'impôt utaja davka
asseoir un impôt, établir l'assiette d'un impôt davčno oceniti
augmenter les impôts povečati davke
faire sa déclaration d'impôts napovedati svoje davke
frapper, grever d'impôts obdavčiti, obremeniti z davki
exonérer de l'impôt oprostiti davka
lever, percevoir un impôt pobirati davek
payer ses impôts plačati svoje davke
soustraire des impôts poneveriti, utajiti davke
réduire les impôts zmanjšati davke

impressiō -ōnis, f (imprimere)

1. vtis(k), odtis(k): materiam signari impressione formarum Ap., i. nummorum Aug. kovanje denarja; klas. se rabi le metaf.
a) kot fil. t. t. vtis(k), dojem: cum visa in animos imprimuntur … inter ipsas impressiones nihil interest Ci.
b) kot ret. t. t. izraz, izražanje, izgovor: in lingua explanata vocum impressio Ci. zmožnost artikuliranja; tudi govorniški ritem (numerus), dvigi in spusti (arze in teze): si numerosum est in omnibus sonis atque vocibus, quod habet quasdam impressiones et quod metiri possumus intervallis aequalibus Ci.
c) (vojaško) vdiranje, prodiranje, vpad, naval, napad, pritisk: Varr., Hirt., hastati non ferentes impressionem (pritiska) Latinorum se recepere L., impressione pulsi L., impressionem facere in fines hostium Hirt. vdreti, impressionem dare L. napasti; pren.: non impressio, non occasio, non vis Ci., me vi et impressione evertere Ci., non impr., non occisio Flacci animum impulerunt Ci., omnis impressio … dolorem geminat Cael.

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.

improportionnel, le [-pɔrsjɔnɛl] adjectif nesorazmeren, neproporcionalen

impugnare¹ v. tr. (pres. impugno) zgrabiti; držati:
impugnare le armi zgrabiti za orožje; začeti boj
impugnare la padella šalj. planiti na skledo, hlastno se lotiti jedi

impūnis (inpūnis) -e (in [priv.], poena) brez kazni, nekaznovan; kot adj. le poznolat. iam impunem me credebam fore Ap.; v klas. dobi samo adv. acc. n. impūne (star. impoene: Cat. fr.)

1. brez kazni, nekaznovano: Enn., XII tabulae nocturnum furem interfici impune voluerunt Ci., lex iubet impune occidi eum, qui tribunum pl. pulsaverit Ci., impune (quaelibet) facere Ci., S. brez kazni delati, iniuriam impune accipere S. ne da bi jo (kaznoval) maščeval = impune laedi Ph., hoc pateris impune discedere? Ci. ali puščaš, da ostane brez kazni, hoc (mihi) est impune Pl., Ci. ep., L. mi ostane … ; nam. tega tudi: aliquid impune habere Ter. ali ferre Ci. ali relinqui Sil. brez kazni ostati, prim. haud ali non impune feres O. ne uide ti, kazen (za to) ti ne uide, to boš še čutil, neque tantum maleficium impune habendum T. naj ne ostane … ; v enakem pomenu: alicui non impune cedere Sen. rh., non i. abire C., Lact.; komp.: libertate usus est, quo impunius dicax esset Ci.; superl.: impunissime tibi vendere hasce aedes licet Pl.,

2. metaf. brez škode, brez nevarnosti, varno: Plin., mercator revisens aequor impune H., saepe alterius ramos i. videmus vertere in alterius V., i. in otio esse possumus Ci., per silvas i. erravere V., risum tollant i. H. brez strahu.

in … ¹

1. (gr. ἀν-, ἀ-, ἄλφα στερητικόν, privativum, sl. ne-, brez-, nem. un-, ohn-) predpona z negativnim pomenom. Privativni „in“ ne izraža nasprotja, ampak le neobstoj kake lastnosti: probus improbum, pudens impudentem fraudavit? Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H.

2. pomni: privativni „in“ stopa le pred imena, ne pa pred glag.; najpogosteje stoji pred adj.; prim.: in-animalis, in-probus, in-pudicus, in-famis idr.; iz teh se potem izpeljujejo subst.: im-probitas, im-pudicitia, in-famia idr.; prav pogosto pred adj. na -bilis: in-amabilis, -numerabilis, -habitabilis, -stabilis, -nabilis idr.; pogosto pri subst., izpeljanih iz pozabljenih adj., kakor npr.: in-curia, i-gnominia idr.; redko pred samim subst.: ingratiis Ci., incultus L., inperfundies Luc. Iz takih sestav se sicer lahko izpeljujejo glag., kakor sanus — insanus — insanire, improbare, ignorare … , a glag. sam se ne more vezati s privativnim „in“; gl. ignosco.

3. pač pa se „in“ lahko veže s pt., ker so to imenske oblike: pt. pr.: in-fans, im-pudens, in-sipiens, in-opinans; pt. pf.: in-quietus, in-doctus, in-honoratus, in-compertus; pt. fut. pass.: in-tolerandus.

4. ker se je sestava vedno čutila, je osnovna beseda večinoma ohranila svojo prvotno obl.: in-facetus, in-sapiens; a analogno z besedami, ki so sestavljene s praep. „in“, nastopi včasih tudi slabljenje glasu, npr. in-ficetus, in-sipiens, … toda: in-imicus, in-eptus, in-iquus, in-ers, in-cestus, ir-ritus, im-berbis, in-teger, in-sulsus idr.

5. na videz samostojno v tmezi, analogno s praep.: inque salutatum linquo V., inque cruentatus O.

6. glasoslovno se ravna s priv. „in“ tako kakor s praep. „in“; prim. in 2.

in … ² (gr. ἐν, ἐνι in εἰς = ἐνς, sl. v, nem. in, v sestavah ein). Glasoslovne opombe: pred ustničniki b, p, m se „in“ (v sestavi) nav. priliči v im-, pred jezičnikoma l, r v il-, ir-; pred gn stoji samo i-; prim. ī-gnōscere; pred f in s se je samoglasnik izgovarjal dolgo, obenem pa se je oslabil soglasnik: ī(n)-ferre, ī(n)-sipiens; sicer kratko: in-tuli. Uporablja se:

A. adverbialno (v sestavi)

1. pri pojmih mirovanja: v, notri, na, ob: incolere, instare, inesse; pri adj.: insignis, illustris.

2. pri pojmih gibanja: v, noter: incidere, incidere, inire, inludere, inlaqueare, instituere, insuere idr.; pri adj.: in-curvus na znotraj ukrivljen; occ. pomeni začetek: in-gravesco, in-dolesco, in-auguro idr.

3. oba odnosa v eni besedi: includere in carcerem ter in carcere Ci., innare Ci., V., L.

B. prepozicionalno: v; kakor vsi predlogi določa prvotno tudi „in“ glagolski pojem krajevno; po glagolskem pomenu stoji torej ali acc. (pri pojmih premikanja) ali abl. (pri pojmih stanja, mirovanja).

I. pri acc.

1. kot sklon smeri, in sicer krajevno in metaf.: noter — v, na, tja — proti; prvotni pomen sklonov se je ohranil popolnoma v mestnih imenih: Romam venire Ci.; enako tudi v običajnih oblikah: domum domov, rus na kmete idr. Za natančnejšo določitev prostora (kraja) se uporabljajo praep.: ad urbem vel potius in urbem exercitum adducere Ci., ex Asiā in Europam exercitum traiecit N., in castra Sullae mors Roscii nuntiatur Ci., de convivio in vincla atque in tenebras abripi Ci., corpus abiecit in mare Ci., se in conclave committere Ci., se in Thraciam abdere N., Ci., in aram confugere Ci. na … , quam longe est hinc in Galliam? Ci., augur fit in Metelli locum Ci., in familiae luctum nubere Ci. v žalujočo rodbino se primožiti, se in medios hostes inmittere Ci. v sredo sovražnikov; od tod tudi samo v določitev smeri: omnes in unum spectant Ci. tja nanj, terra vergit in septentrionem C. proti severu, in Galliam versus S., in meridiem versus Cu. Od tod pogosto pren.: in eos est scripta lex Ci. zanje = zoper njih, suspicio in vosmet ipsos recidit Ci. pada na vas nazaj, in aliquid peccare Ci.; pogosto: in aliquid vertere, convertere, mutare L., Cu. v kaj spremeniti, Himera in muliebrem figuram formata Ci. upodobljena v ženski podobi (kot ženska), in utramque partem disputare Ci. za in proti. Pri adj., ki izražajo kako duševno stanje: ita in te animatus Ci., aequus, iniquus, acerbus, crudelis in te Ci., tam durus in plebem noster ordo Ci., putarem te gratum in deos Ci., dicax in aliquem Ci., idem in Dolabellam, qui in Carbonem fuit Ci. prav tak (takih misli) nasproti … , kakor … Tako tudi pri subst., ki izhajajo iz glag.: aditus in id sacrarium non est viris Ci., adventus in urbes Ci., ascensus in Capitolium Ci., iter in Graeciam Ci. ali pa izražajo kako duševno stanje: in rem publicam habebat animum eius modi Ci., amor in patriam Ci. ljubezen do domovine, odium patris in filium Ci., praestanti in me benevolentia fuerunt Ci. tudi: iudex in eum sum Ci., lex de vi est in eos, qui … Ci. je naperjena proti tistim, supplicium reperitur in eum Ci., multi in istum testes Ci. tako se uporablja „in“ poseb.:
a) da označi raztezanje v prostoru: patere in longitudinem milia passuum CCXL, in latitudinem CLXXX C., murus in altitudinem pedum XVI C., trecentos (pedes) cippus in agrum hic dabat H. 300 čevljev „v globino“ (naspr. in fronte, gl. cippus).
b) pri razdelitvah: Gallia divisa est in partes tres C., orationem divisam esse in partīs duas Ci., distribui causam in crimen et in audaciam Ci., agrum in iugera dena discribere Ci.; tako poseb.
c) pri distributivnem razmerju: discribebat censores binos in singulas civitates Ci. po dva na vsako mesto, ne amplius in iugera singula quam terna medimna exigeret Ci., quaternos denarios in singulas vini amphoras exegit Ci., lex in annos singulos sacerdotem capi iubet Ci. vselej za eno leto, in annos singulos sexagena milia imperavit Ci. za posamezno (vsako) leto, letno, terna milia in singulos menses N. mesečno; tako tudi: in singulos dies ali in dies Ci., C., H. od dne do dne, vsak dan; prim.: in dies dolores accrescunt N., quid quisque vitet in horas … H. od ure do ure.
č) iz pojma smeri se je razvil pojem namena (smotra): in huius modi sponsionem testīs dare Ci., nullam pecuniam Gabinio nisi in rem militarem datam Ci., haec civitas mulieri in redimiculum praebeat … Ci., in classem sumptum facere N., in consilium dari N. kot pridani svét(niki), pecuniae erogatae in operum locationes Ci., servos in quaestionem polliceri Ci., postulare Ci. za preiskavo.
d) „in“ prehaja v načinoven pojem: cives Romani servilem in modum cruciati et necati Ci., hostilem in modum L., classis in speciem (navidezno) praeclara, sed infirma Ci., mirandum (admirandum H.) in modum aptus Ci. ali patiens H., tabulae in ordinem confectae Ci., ne quis in perniciem populi popularis esse posset Ci.; pesn.: in plumam V. kakor pero; tako poseb.: in eam rationem loqui Ci. v tem smislu = tako, recitatae sunt tabellae in eandem fere sententiam Ci., senatus consultum fit in haec verba L.; prim. in eas leges L. na te pogoje = s temi pogoji, pod temi pogoji, in ea munera T. pod pogojem, da se prinesejo ti darovi.
e) pogosto v zvezi s subst. v popolnoma adverbialnem pomenu: invicem vzajemno (drug drugega); tudi: izmenoma, po izmeni, izmenjaje, zdaj eden, zdaj drugi, incassum slepo, brez uspeha, in universum Ci. v obče, splošno, in rem esse S., L. stvari primeren biti, stvaren biti, in quantum Ci. kolikor, in tantum Ci. toliko, in incertum L. negotovo, tjav(en)dan.
f) elipt. brez glagola: inde senatus in Capitolium Ci., non multo post in domum Ci.

2. časovno: v, tja v, tja do; occ.
a) določajoč časovno mejo do katere kaj sega: do: in lucem dormire H. do belega dne, in horam vivere Ci. tjav(en)dan živeti (samo od ure do ure), in multam noctem pugnare Ci. pozno v noč, tudi samo: in noctem V., Plin. iun., in multum diei C. pozno: usque in (venomer, vse do) adventum eius tenuit urbem L. O izrazih kakor so: in singulos dies crescit hostium numerus Ci. ali: id malum manat in dies latius, prim. B., I., 1., c).
b) naznanjajoč trajanje: za, na: ei ille honos in illum annum debetur Ci., aliquem in posterum, diem invitare Ci., in crastinum differre Ci., aliquid in vitam suscipere Ci.; tako poseb. pogosto: in reliquum tempus id sanxit Ci., sanxit in posterum, ne … Ci. za prihodnost, salus urbis in posteritatem interiit Ci., aliquid in perpetuum retinere Ci. za vse čase. Zlasti pomni različne pomene rekla in diem, ki pomeni α) tjav(en)dan: in diem vivere Ci. β) od dne do dne: in diem poenam reservare Ci. γ) vsak dan, dan za dnevom, dan na dan: in diem rapto vivere L. δ) na ta dan, na določeni (dogovorjeni) dan: in diem fundum emere N. ki se mora plačati na dogovorjeni dan. ε) samo za en dan: in diem adesse L.; podobno: praesens quod fuerat malum, in diem abiit Ter. samo za nekaj časa. Podobno pomeni in dies α) za en (posamezen) dan: panem in dies mercari S. β) od dne do dne: quem mehercle plus plusque in dies diligo Ci. —

II. pri abl. na vprašanje kje?

1. krajevno: v, na. Mestna imena kakor Romae, Corinthi, Carthagine zaznamujejo bivanje, zadrževanje v kakem kraju že s samim loc., ki je ohranjen tudi še v obl.: humi, ruri, domi, domi bellique, domi militiaeque. Apelativa (= občna imena) pa zahtevajo natančnejše določitve. Torej je: maestus animi V. = maestus in animo Ci.; čisto krajevno: in lectica cubans Ci., fuit tabula fixa in curia Ci., in sortibus inscriptum erat nomen Theomnasti Ci., pontem fecit in Histro N. čez Ister, homines non inerant in urbe Ci., eum sedere in subsellio video Ci., huius fornix in foro Syracusis est Ci., in Italia domicilium habere Ci., qui in Lalentinis habent (= habitant) Ci., coronam in capite habere, gerere Ci., quis te in rosā urget? H. na ležišču, potresenem z rožami; pren.: in eo loco sunt res nostrae N. so na tem, in eo est, ut … N. prišlo je do tega (tako daleč), da … , aliquid in animo habere Ci. nameravati, namen imeti, in oculis esse Ci. pred očmi biti, aliquid in manibus habere Ci. v rokah = v svoji oblasti imeti, feminam in matrimonio habere Ci. za ženo imeti; occ. o obleki in orožju: esse in veste domestica O., in Persico habitu Cu., in armis esse Ci. v orožju, pod orožjem; podobno: in vinculis (catenis) esse L. vklenjen biti.

2. časovno: v, med, v teku … : hoc (quo) in tempore Ci., Ter. ravno sedaj, in tali tempore L., in omni aetate Ci. ob vsakem času, in tempore venire L. ob pravem času, in extremo tempore aetatis Ci. ter in anno Ci. bis in die Ci.; occ. z meton. subst. ob, pri, za (z gen.): in imbri Ci. ob dežju, medtem ko dežuje, horum in imperio N. za (= v času) njihove vlade, in hoc magistratu Ci., in adulescentia Ci., in morte ipsa Ci., in quo morbo Ci., in tuo periculo Ci., in itinere C., in bello, in pace N., Ci., in tanta caritate annonae Ci. ob taki draginji, in tantis tenebris Ci., in rebus secundis, adversis Ci., in tanta hominum perfidia Ci. ob taki … , ker so taki … ; tako pogosto z gerundijem ali gerundivom: cum in inquirendo eius furta cognovisset Ci. pri, ob, in furando manibus suis utitur Ci., eas artīs in emendo secuti sumus Ci., illae nationes in bellis gerendis ab dis immortalibus veniam petunt Ci., ego in sententia dicenda honorem Pompei cum populi salute coniunxi Ci., quo in oppido oppugnando N. pri obleganju, med obleganjem; tudi s subst.: in convivio Ci. pri, med, in funere eius Ci.

3. metaf.
a) o množini, v kateri se nahaja kaka stvar: v, med: in hoc numero fuit Miltiades N., in iis cepit propinquos regis N., in eius virtutibus id commemorare N., in summis ducibus haberi Ci., in his quattuor centuriones L. med temi, in his omnibus natu minimus Ci.
b) zaznamuje pojem, na katerem se pojavlja predik. pojem: erat in eo summa humanitas N. v njem je bivala, bil je zelo človekoljuben, haec magnitudo animorum in maioribus nostris fuit Ci., in eo satis praesidii est Ci.; od tod: in his cognitum est … N. na njih se je pokazalo, in hoc videtur natura experta N., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae in regibus ausus esset L., in filio vim suam exercuit N., in hoc homine admiror eloquentiam Ci., idem in bono servo dici potest Ci. Tako pogosto z adj.: audax in convocandis hominibus Ci., in hoc si improbus fuit Ci. v tem, in eo sane liberi fuerunt Siculi Ci., princeps in agendo Ci. ali in re p. Ci. unum in religionibus sanctum accipite Ci. —

III. Pomni naslednje razlike med lat. in sl. rabo:

1. glagole postavljanja, posajanja sklada lat. le na vprašanje kje? z in in abl.: id signum in Capitolio posuerat Flamininus Ci. sl.: na Kapitolij, a tudi: na Kapitoliju, Manlius in agro Faesulano castra posuit Ci., in lenonis domo ornamenta ponere Ci., in alterius manu vita posita est Ci. je v rokah, ostendam in aedibus privatis columnas locatas Ci., erant armati in eo ipso loco conlocati Ci. itd.

2. temu nasproti stoji (brahilogično) odgovor na vprašanje kam? za nekaterimi glagoli, ko se v sl. vprašamo kje?: alicui esse in mentem Pl. = alicui venire in mentem et esse in mente na misel priti, v glavo pasti, eos adesse in senatum iussit Ci. = in senatum (venire ibique) adesse, res esse in vadimonium coepit Ci. bilo je tako daleč, da je prišlo do … , in potestatem esse Ci. ali habere S. ali retinere Ci. = priti na oblast in biti na oblasti, (captivum) in carcerem asservari L. (= duci et asservari).

3. dvojni sklad se nahaja za nekaterimi glagoli: an se in contrariam partem terrarum abdet? Ci. ali cum se fugiens in scalarum tenebris abdidisset Ci. (pri pt. pf. prevladuje in in abl.; za abdere stoji tudi sam abl., pa tudi druge praep.; gl. abdere); prim. sl.: „v zatišju skrit“ in „skriti se v goščavo“; arma in templum Castoris comportabantur Ci. v svetišče, pa tudi: arma in templo comportabantur L.

4. poseb. pomni: aliquid in medium relinquere T. neodločeno pustiti (gl. medius), in vulgus ignotus Ci. pri ljudstvu (med ljudstvom) nepoznan = čigar ime ni prodrlo med ljudstvo; podobno: probari in vulgus, in vulgus gratum esse Ci.

inactuel, le [inaktɥɛI] adjectif neaktualen, času neprimeren

inarcare

A) v. tr. (pres. inarco) usločiti, ukriviti; upogniti, upogibati:
inarcare le ciglia nagubati čelo; začuditi se
inarcare la schiena upogniti hrbet

B) ➞ inarcarsi v. rifl. (pres. mi inarco) usločiti se, ukriviti se; upogniti, upogibati se

inasprire

A) v. tr. (pres. inasprisco) poostriti, zaostrovati, razdražiti:
inasprire la disciplina poostriti disciplino
inasprire le tasse povečati davke

B) ➞ inasprire, inasprirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inasprisco)

1. postajati ostrejši, hujši:
il freddo si è inasprito mraz je hujši, postati zagrenjen

incamiciare v. tr. (pres. incamicio)

1. tehn. prevleči:
incamiciare la caldaia prevleči kotel

2. gradb. prevleči, prepleskati:
incamiciare le vele navt. prevleči jadra

incanalare

A) v. tr. (pres. incanalo)

1. kanalizirati

2. usmeriti, usmerjati (tudi pren.):
incanalare le acque piovane kanalizirati padavine
incanalare un affare pren. speljati posel

B) ➞ incanalarsi v. rifl. (pres. mi incanalo) kanalizirati se; usmeriti, usmerjati se:
il corteo si incanalò verso la piazza sprevod se je usmeril proti trgu

incannucciare v. tr. (pres. incannuccio)

1. podpreti s preklami:
incannucciare le piante di pomodoro, i fiori s preklami podpreti paradižnikove sadike, cvetje

2. postaviti plot; prekriti s trstjem

incanutire

A) v. intr. (pres. incanutisco) osiveti

B) v. tr. siviti, delati sive lase:
le preoccupazioni lo incanutirono od skrbi je osivel

incarné, e [ɛ̃karne] adjectif utelešen; živ

ongle masculin incarné v meso zaraščen noht
c'est le diable incarné to je utelešen hudič
c'est la jalousie incarnée on(a) je skrajno ljubosumen(-mna)