Franja

projet [prɔžɛ] masculin načrt, projekt, osnutek; namera; gradbeni načrt

en projet v načrtu, v konceptu
projet irréalisable, criminel neuresničljiv, zločinski načrt
projets pluriel d'avenir, de voyage, de vacances načrti za bodočnost, za potovanje, za počitnice
projet de loi, de contrat načrt zakona, pogodbe
projet d'ordre du jour načrt dnevnega reda
projet de travaux načrt del
avant-projet masculin prednačrt
contre-projet masculin protinačrt
conception féminin d'un projet planiranje
homme masculin à projets izdelovalec načrtov, projektant
avoir des projets sur quelqu'un imeti (posebne) načrte, namene s kom
donner suite à un projet izvesti načrt
faire des projets delati, kovati načrte
former (concevoir), abandonner un projet zasnovati, opustiti načrt

prōle f

1. otroci:
avere una prole numerosa imeti številno družino
legittima prole zakonski otroci
essere sposato con prole biti poročen in imeti otroke

2. ekst. rod; potomstvo:
l'umana prole človeški rod

3. knjižno otrok, potomec

promet⁴ [è] moški spol (-a …) v trgovini, pri trgovanju: der Umsatz (dnevni Tagesumsatz, letni Jahresumsatz, rekordni Rekordumsatz); blaga, storitev: der Umschlag ( Warenumschlag,poštni Postumschlag)
provizija od prometa die Umsatzprovision
imeti (1 milijon) prometa (eine Million) umsetzen/Umsatz haben
iti v promet Abnehmer finden, (gut) weggehen
ki gre dobro v promet absatzfähig, marktgängig
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen
velik promet der Großbetrieb, die Hochsaison, der Hochbetrieb
ki dobiva dohodek po prometu umsatzbeteiligt

prō-mīscus (ali prō-mīscuus) 3, adv. prōmīscē ali prōmīscuē (prō in mīscēre)

1. (po)mešan, neločen, nerazločen, nèposeben, nèrazličen, ne drugačen, (takšen,) ki je brez razlike (razločka), skupen: comitia plebi et patribus promiscua L., conubia promiscua, sacerdotia promiscua (sc. plebi et patribus) L., se usurum promisca caede T. bo posekal (potolkel) brez razlike, omnes Numidas et negotiatores promiscue necat S., promiscue haurire ex aliquo fonte Ci., cetera promiscua cum merito T., muta ista et inanima intercidere ac reparari promiscua sunt T. je mogoče brez razlike razdejati (uničiti, prekiniti) in zopet vzpostaviti, divina atque humana promiscua habere S. nič ne razločevati med … , ne delati nobene razlike med … , enako malo se meniti za … ; subst. n: in promiscuo esse L., T. skupen, odprt, dostopen biti, in promiscuo habere (sc. pecuniam) L. skupno imeti, honores iniuriaeque volgi in promiscuo habendae Sen. ph. morajo za nas imeti enako vrednost = enako moramo biti proti tako … kot tudi … ; occ. (kot gram. t.t.) promiscua (sc. nomina) = epicoena, gr. ἐπίκοινα skupna (poseb. živalska) imena (= ki imajo za oba spola en, skupen slovnični spol, npr. feles, vulpes): Q.

2. metaf. preprost, navaden, vsakdanji, vsednji: cognomentum T., promiscua et vilia mercari T., capere cibum promiscuum Plin. iun. čisto navadno.

(*prōmptus), abl. -ū, m (prōmere) le v zvezi in promptu z glag.

1. vidnost, opaznost: in promptu esse Ci. idr. biti očiten, biti viden, biti opazen, biti javen, biti na očeh (pred očmi), biti navzoč, biti na dlani, in promptu ponere (naspr. contegere et abdere) Ci. postaviti na ogled (na videlo, pred oči), razkri(va)ti, in promptu habere S., O. očitno kazati, razkri(va)ti, gerere iram in promptu Pl. jasno (na zunaj) kazati jezo.

2. pripravljenost: in promptu esse biti pripravljen, biti pri roki, biti na razpolago: omnia, quae in promptu erant, diripueret L., ea dicam, quae mihi sunt in promptu Ci., in promptu habere Ci. pripravljeno (pri roki, na razpolago) imeti.

3. lahkost: in promptu esse biti lahko, biti udobno: nec tibi in promptu est quadrupedes regere O.

prononciation [-nɔ̃sjasjɔ̃] féminin izgovor, izgovarjava

avoir un défaut de prononciation imeti hibo v izgovoru
prononciation correcte pravilen izgovor

pronto moški spol prenagljenost

de un pronto hitro, v hipu
por de pronto medtem, tačas
le dió un pronto nenadoma se je odločil
tener (sus) prontos imeti muhaste domisleke, muhast biti

pronunciar izgovoriti, izreči; razglasiti (sodbo)

pronunciar un brindis izreči napitnico
pronunciar un discurso imeti govor
pronunciar la sentencia razglasiti sodbo
pronunciarse izreči se za upor
pronunciarse (en) contra upreti se proti

pronunciare, pronunziare

A) v. tr. (pres. pronuncio, pronunzio)

1. izgovoriti, izgovarjati

2. ekst. izreči, izrekati; povedati, reči:
pronunziare qualche parola di circostanza povedati nekaj priložnostnih besed
senza pronunziare parola tiho, ne da bi črhnil besedo
pronunziare un discorso imeti govor, govoriti
pronunziare un giudizio (su) izreči sodbo (o)
pronunziare una sentenza izreči razsodbo

B) ➞ pronunciarsi, pronunziarsi v. rifl. (pres. mi pronuncio, pronunzio)
pronunciarsi contro, a favore di izreči se zoper, za (koga, kaj)

prōnus 3, adv. -ē (morda iz *prō-no-s iz prō)

1. naprej (navzpred) nagnjen, naprej se nagibajoč, naprej viseč, (na)poševen; (adv.) napošev, postrani, poševno: Varr., Mart., Ap., Mel. idr., pecora, quae natura prona finxit S., pronus volvitur in caput V., tigna prone (poševno) adigere C., prone (nagnjeno) ac fastigate C. (naspr. directe ad perpendiculum); pesn.: proni in verbera pendent V. se nagibljejo naprej (so naprej nagnjeni) na udar, Hippomenes pronus carcere emicat O.; o truplih, telesnih udih in stvareh: exanimata naufragiis corpora supina iacebant aut prona Amm., manus Q., cubitus Plin., ilex S., pronae atque vergentes ampullae Plin. iun.; pesn.: crateres Stat. prevrnjeni.

2. nagnjen (usmerjen) proti kaki strani, navzdolnji, položen, spuščajoč se, nadolen, navzdol usmerjen: Col., Mel. idr., ultima prona via est O., currus O. ali amnis, aqua V. navzdol tekoč(a), Anxur fuit urbs prona in paludes L. mesto, strmo se znižujoče (spuščajoče).
a) (o zvezdah) nagibajoč se na zahod (proti zahodu) = zahajajoč: Titan O., Orion H., sidera Pr.; tako tudi: dies Stat. nagibajoč se k (proti) večeru.
b) (o času) odhitevajoč, hiteč, bežeč, minevajoč: menses H.; subst. prōnum -ī, n obronek, brežina, strmina: qui per pronum (navzdol) eunt, resupinant corpora, qui in arduum, incumbunt Sen. ph., plana et prona Cu., per prona voluti Sil., prona montis ali montium prona Cu.; pren.: nihil proni habere Ci. ne imeti ničesar, kar bi vleklo navzdol.

3. metaf.
a) nagnjen k čemu, naklonjen čemu, občutljiv za kaj, rad kaj, vóljen (volján) kaj, pri volji za kaj; z dat.: proniores offensioni aures T. občutljivejša za žalitev; z gen.: mens prona ruendi in ferrum Lucan.; s praep.: Suet., Aur., Aug. idr., ad novas res T., in obsequium H., in arma T., in hoc consilium pronior erat animus regis L.; occ. nagnjen, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: z dat.: Suet. idr., princeps deterioribus pronus T., omnia prona victoribus, victis adversa T.; s praep.: prona in eum aula Neronis T.; abs.: prona sententia Val. Fl., pronior fortuna Vell., pronis animis audiri T. ali pronis auribus accipi T. prostovoljno, radovoljno, rad, manubias suppetiat prone Naev. ap. Non. voljno, rade volje, rad; tako tudi: pronius inclinati ad exturbandos meliores Amm.
b) lahek, netežaven: iter ad honores pronum Plin. iun., omnia virtuti prona S., id pronius ad fidem est L. je lažje verjeti, je precej verjetnejše; pronum est z inf.: Iuv., Lucan., Stat., apud priores ut agere digna memoratu pronum magisque in aperto erat, ita … T.

prō-patulus 3 (prō in patulus) naprej (navzpred) odprt, širok, prost, plan, raven: aestivo tempore in loco propatulo (sc. cenitabant) Varr. ap. Non., in aperto et propatulo loco signa duo sunt Ci. Od tod subst.

1. prōpatulum -ī, n odprto(st), odprt prostor

1. in propatulo
a) na odprtem prostoru, na prostem, na prostini, na čistini, na planem, pod milim nebom, zunaj: Plin. iun., Val. Max., in propatulo epulari L.; s samim abl.: Mossyni propatulo nascuntur Mel.; occ. preddvor, preddverje, pridvor(je), predhišje: apparata convivia omnibus in propatulo aedium fuerant L., statuas in propatulo domi (gen.) abiecit N.
b) metaf. javno, očitno, ob navzočnosti (prisotnosti) koga: Ap., in propatulo esse Gell. biti vidno (očitno), pudicitiam in propatulo habere S. javno izpostavljati = javno prodajati, javno ponujati (postaviti) naprodaj, servitium in propatulo spectare T. očitno (jasno) pred seboj imeti.

2. prōpatula -ōrum, n očitne (vidne) stvari (naspr. secreta): Aug.

propensione f nagnjenost, nagnjenje:
ho propensione a crederlo innocente postajam prepričan, da je nedolžen
avere propensione per qcs. imeti nagnjenje do česa

proporzione f

1. razmerje, sorazmerje; skladnost:
in proporzione (a) sorazmerno (s, z)
avere, non avere il senso delle proporzioni imeti občutek, biti brez občutka za mero
mancare di proporzione biti nesorazmeren

2. mat. proporcija

3. med. količina, doza

4. (zlasti v množini; tudi pren.) mera, velikost, dimenzija

propre [prɔprə] adjectif lasten; karakterističen (à za), poseben; primeren, prikladen, pripraven; snažen, čist; negovan; spodoben; masculin posebnost

de son propre sam od sebe
de sa propre main lastnoročno
par ses propres moyens z lastnimi sredstvi
propre à rien za nobeno rabo; malopriden
(vieilli) amour-propre masculin samoljubje
exercices masculin pluriel propres à développer la mémoire primerne vaje za razvijanja spomina
mains féminin pluriel propres čiste roké
nom masculin propre lastno ime
pour son propre compte na lasten račun
avoir quelque chose en propre imeti kaj v lasti
ce sont là ses propres paroles to so njegove lastne besede
le rire est le propre de l'homme smeh je človekova posebnost
il est propre! (familier) v lepi kaši je!
c'est du propre (ironično) ta je pa lepa, dobra!
j'ai vu de mes propres yeux na lastne oči sem videl
mettre au propre prepisati na čisto
remettre une convocation en mains propres de quelqu'un izročiti poziv komu v roke
se rendre propre quelque chose prilastiti si kaj

prōprio

A) agg. (m pl. -ri)

1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

B) avv.

1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati

2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati

prosper -era -erum in prosperus 3 (etim. različno razlagana beseda (razlage so nezadovoljive ali ovržene); morda iz indoev. kor. *spē(i)- uspevati, imeti uspeh, od koder lat. spēs, spatium, skr. sphiráḥ tolst, obilen, mnog ali pa izpos. iz gr. προσφερής)

1. všečen, povoljen, pogoden, zažel(j)en, ugoden, srečen, dober, zadovoljiv: S. fr., Col., Iust., Sil., Cl. idr., fortuna Ci., H., res (pl.) Ci., successus L., eventus Cu., fama O., T., religio V. ugodno ptičegledje, verba O. ali nomina Plin. dobrega pomena, z dobrim pomenom, fatum prosperius O., prosperrima valetudo Suet.; subst. prospera -ōrum, n ugodne okoliščine (razmere), srečne okolnosti, sreča: Pac. ap. Non., Cu., Plin. iun., Sil. idr., Germani prosperis (v sreči) feroces T., versis ad prospera fatis O., prospera belli, rerum Lucan.

2. pospešujoč, osrečujoč, naklonjen: Prud. idr., Iuno Val. Fl., Bellona Latio prospera C.; subst.: Noctiluca, prospera frugum H. pospeševalka. — Adv.
a) prosperē ugodno, povoljno, pogodu, srečno, všeč(no), dobro, zadovoljivo: Varr., Plin. iun. idr., omnia … prospere (dvozložno!) eveniunt Pl., prospere eveniunt res Ci., prospere cadere T., cadere alicui N., procedere Ci. ep., N., uti S., minus prospere gesta N., prosperius soluto (sc. solo) quam denso deponi Col., res eventura prosperius Gell., omnia geruntur prosperrime Vell., prosperrime pugnare Plin. ali dimicare Suet., satis prosperrime Amm.
b) prosperiter = prosperē: Enn. ap. Prisc. (?).

Opomba: Nom. prosperus: Ci., Sil., Val. Max.; gen. pl. prosperûm: Pac. fr., Amm.

prospérité [-sperite] féminin uspevanje; blaginja, blagostanje; sreča; gospodarski razcvet

avoir un visage de prospérité (familier) imeti rejen in zadovoljen obraz
souhaiter à quelqu'un bonheur et prospérité želeti komu srečo in uspevanje
prospérité illusoire navidezen razcvet

pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
carine pròsto duty-free, free of duty
pròsta sobota Saturday off, free Saturday
pròst dan an off day, a day off
pròst službe off duty, off work
pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
pròsta luka free port
pròst prehod free pass
pròsto službeno mesto vacancy
pròst predmet (v šoli) optional subject
pròst vseh skrbi free from all cares
poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
pròst prevod free (ali not literal) translation
pròsti pad fizika free fall
pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
pròsti strel šport, nogomet free kick
pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
pròsta trgovina free trade
pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
na prostem in the open air, outdoor, out of doors
plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
s pròstim očesom with the naked eye
v pròsti prodaji off rations, unrationed
vstop pròst! admission free!
prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
dati prost dan to give someone a day off
na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
dobiti pròst dan to get a day off
jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
prenočiti na pròstem to camp out
voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope

pròst libre, franc ; (oproščen, izvzet) exempt ; (neodvisen) indépendant ; (brezplačen) gratuit ; (soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacant ; (poštnine) franc de port, affranchi, franco ; (preprost) simple, ordinaire, vulgaire

na prostem en plein air, en pleine nature, en rase campagne
prosti čas temps moški spol libre, loisir moški spol, heures ženski spol množine de loisir (ali de liberté), moments perdus
prost dan, popoldan jour moški spol, après-midi moški spol libre (ali de congé)
prost dostop libre accès
s prostim očesom à l'œil nu
prost prevod traduction ženski spol libre
prosta soba chambre ženski spol à louer (ali libre)
proste vaje exercices moški spol množine d'assouplissement (du corps)
vstop prost entrée ženski spol libre
prosta vstopnica (za predstavo) billet gratuit (ali de faveur), carte ženski spol d'entrée gratuite
prosta vozovnica (železnica) carte de circulation gratuite
prosta vožnja voyage moški spol (ali parcours moški spol) gratuit
imeti prosto (služabnik) avoir son jour de sortie, (vojak) avoir une permission
imeti proste roke avoir les mains libres, avoir le champ libre, avoir les coudées franches, avoir carte blanche
spati na prostem dormir (ali coucher) à la belle étoile
ali je to mesto prosto? cette place est-elle libre?

pròst (prôsta -o)

A) adj.

1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento

3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare