Franja

pervenire^* v. intr. (pres. pervēngo) dospeti, priti (do); doseči:
pervenire a destinazione dospeti na naslov, cilj
pervenire alle orecchie priti do ušes
pervenire a un accordo doseči sporazum

per-vincō -ere -vīcī -victum (per in vincere)

1. intr. popolnoma (docela, povsem) (z)moči, zmagati, doseči (dosegati) popolno zmago(slavje): pervicit Cato Ci., amnis transgressu pervicit Vardanes T.

2. trans. premoči, premag(ov)ati, obvlad(ov)ati, prevlad(ov)ati nad kom (čim), upreti (upirati) se komu (čemu): alicuius perfidiā pervinci Pl.; metaf.: illum cupido gloriae flagrantior pervicerat Aur., nam quae pervincere voces evaluere sonum referunt quem nostra theatra? H., mores (svojeglavost) dominae Pr., pavorem Sen. ph.

3. metaf.
a) trudoma nagniti (nagibati), premakniti (premikati), pridobi(va)ti si naklonjenost, nakloniti si, prisiliti koga, izsiliti kaj od koga, pripraviti do česa, (pri)gnati k čemu, do česa, doseči (dosegati) kaj: pervincerat Rodios, ut Romanam societatem retinerent L., pervicerunt quidem remis, ut tenerent terram L., pervicerunt, ut consules dicerent L., illum non verbera, non ignes pervicere, quin obiecta denegaret T., ne utraque pervinceret (da ne bi izsilil obojega) alterum concedere T.; abs.: facito, ut pretio pervincas tuo Pl.
b) neovrgljivo dokaz(ov)ati: id dictis Lucr.

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

péšati faiblir, s'affaiblir, se lasser, ralentir, diminuer, baisser, décliner, aller en s'affaiblissant (ali en diminuant) ; s'atténuer, se réduire, tomber, languir

njegove moči pešajo ses forces diminuent (ali s'affaiblissent)
peša od dneva do dneva il s'affaiblit (ali décline) de jour en jour
posli pešajo les affaires languissent
veter peša le vent tombe (ali s'atténue, diminue)
vid mu peša sa vue baisse (ali décline, diminue, faiblit)

pet¹ [pet] pridevnik
najljubši, razvajen

pet aversion najbolj zoprna stvar, odpor do česa
pet dog naročen psiček
pet name ljubkovalno ime

pet [é]

1. fünf (ljudi, stvari fünf Leute, Dinge)
… za pet mark bankovec: der Fünfmarkschein, kovanec: das Fünfmarkstück
vsakih pet ur/dni/tednov/mesecev/ let fünfstündlich/fünftäglich/fünfwöchentlich/ fünfmonatlich/fünfjährlich
star/trajajoč pet ur/ dni/tednov/mesecev/let fündstündig/fünftägig/ fünfwochig/fünfmonatig/fünfjährig
s petimi … fünf-
(dejanji fünfaktig, zvezki fünfbändig, kraki fünfarmig, gradbeništvo, arhitektura ladjami fünfschiffig, stranicami fünfseitig, strunami fünfsaitig, zobci fünfzähnig)
razdeliti na pet delov fünfteln
napoved časa: ura je pet es ist fünf Uhr
ob petih um fünf (Uhr)
pet do petih fünf vor fünf

2. šolska ocena - v Sloveniji: vorzüglich, Eins, v Nemčiji: Fünf, ungenügend

pét five

bilo jih je pét there were five of them
ura je pét it's five o'clock
ob petih at five o'clock
čaj (malica) ob petih five o'clock tea
bilo je pét minut do sedmih it was five to seven

pét (pêtih) numer. cinque:
vstajati ob petih alzarsi alle cinque
rtv. kanal pet canale cinque
pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
pet nas je siamo in cinque

pet|a¹ [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
šport sed na petah der Fersensitz
figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
figurativno pokazati pete Fersengeld geben
stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
v peti in der Ferse
figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften

pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)

nizka (visoka) pêta low (high) heel
čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
od glave do pête from head to toe
na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
pête odnesti (figurativno) to escape
komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
sedeti na pêtah to sit on one's heels
zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels

pêta talon moški spol

nizke, visoke pete talons bas, hauts
srednja peta talon bottier
peta iz usnja, iz plutovine talon en cuir, de liège
Ahilova peta (figurativno) talon d'Achille, point moški spol vulnérable
dvojna peta talonnière ženski spol
biti komu za petami serrer quelqu'un de près, être (ali marcher) sur les talons de quelqu'un, talonner quelqu'un, être à la poursuite (ali aux trousses) de quelqu'un
komu pete lizati (figurativno) flatter bassement quelqu'un, flagorner
odnesti pete tourner les talons, échapper, en réchapper, l'échapper belle, décamper, prendre la poudre d'escampette, prendre ses jambes à son cou
ojačena peta pri nogavici talon renforcé, talonnette ženski spol
od pet do glave de la tête aux pieds, familiarno de pied en cap

pêta (-e) f

1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

peticij|a ženski spol (-e …) die Bittschrift, die Petition
pravica do vlaganja peticij das Petitionsrecht

petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

petit à petit po malem, polagoma
en petit v malem
au petit jour ob prvem dnevnem svitu
petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
petite amie féminin ljubica
petit blanc masculin navadno belo vino
petit marchand masculin mali trgovec
petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
petit nom masculin krstno ime
petite vitesse vozno blago
les tout-petits dojenčki, deteta
chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga

pētto m

1. prsi:
allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
mettersi una mano sul petto dati roko na srce
prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
avere il bambino al petto dojiti otroka
a petto di, a petto a v primerjavi s

2. prsi (živalske):
petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi

3. ekst. prsi:
attacco di petto srčni napad
malato di petto jetičnik
do di petto glasba visoki c

4. pren. prsi, srce:
prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)

5.
giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič

6. hidravl. škarpa nasipa, jeza

pez (množina: peces) moški spol riba; rečna riba; figurativno slab učenec; novinec

pez espada (riba) mečarica
pez hembra ikrnica, riba samica
pez macho, pez lechal mlečnik; riba samica
pez (de) palo polenovka
estoy pez en ello nimam pojma o tem
el pez pica riba prijema (za vabo)
salga pez o salga rana na slepo
¡yo me río de los peces de colores! to mi ne gre do živega
pez volador leteča riba

Pfennig, der, (-s, -e) pfennig; figurativ belič, krajcar, groš; keinen Pfennig niti beliča; jeden Pfennig (dreimal) umdrehen trikrat obrniti vsak krajcar; bis auf den letzten Pfennig do zadnjega beliča/groša; ohne einen Pfennig brez krajcarja; keinen Pfennig wert sein ne biti vreden počenega groša

pflichtbewußt, pflichtbewusst z občutkom dolžnosti, Einstellung: odgovoren (zu do)

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

Philaenī -ōrum in (gr.) Philaenōn, m (Φίλαινοι) brata Filéna, Kartažana, ki sta se iz ljubezni do domovine dala živa pokopati: S., Mel., Val. Max., Philaenorum (Philaenōn) arae (Φιλαίνων βωμοί): S., Mel., Plin. „Oltar(ja) Filenov“, pristanišče na meji med ozemljema Kartagine in Kirene.