Franja

Zadetki iskanja

  • vréden (-dna -o) adj.

    1. del valore di, che vale:
    njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
    as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
    gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

    2. degno; meritevole:
    pomilovanja vreden degno di compassione
    vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
    stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

    3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
    estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
    vreden nakit gioielli preziosi
    eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
    prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
    iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
    drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
    vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
    dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
    zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
    ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
    nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
    blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
    vreden graje censurabile, sindacabile
    vreden obsodbe condannabile
    vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • vŕh (gorski) cumbre f cima f , pico m ; (drevesa) copa f ; fig apogeo m , culminación f ; (slave, moči) cenit m ; ápice m (tudi fig) ; pináculo m

    z vrha de lo alto
    vrh tega aparte de eso, además, fuera de eso
    po vrhu dati dar por añadidura, dar además
    na vrhu seznama a la cabeza de la lista
    konferenca na vrhu (fig) conferencia f de alto nivel, conferencia (en la) cumbre
    priti na vrh llegar a la cumbre
  • vrísati (vríšem) | vrisováti (-újem) perf., imperf.

    1. incidere:
    vrisati grb v kamen incidere uno stemma nella pietra

    2. disegnare, tracciare (dentro); inscrivere:
    vrisati podatke v grafikon inscrivere i dati nel grafico
  • vrvic|a2 ženski spol (-e …) za psa: die Leine, Hundeleine
    predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
    dati na vrvico anleinen
    na vrvici/ob vrvici an der Leine, angeleint
    Pse na vrvico! Hunde anleinen!
  • vsebína (-e) f

    1. contenuto:
    vsebina vreče il contenuto del sacco, il sacco
    vsebina klobuka cappello, cappellata
    vsebina voza carro, carrata

    2. (kar kako delo izraža, pripoveduje) contenuto, soggetto, argomento:
    vsebina romana il contenuto, l'argomento di un romanzo
    vsebina filma il soggetto di un film
    vsebina pisma il contenuto, il tenore di una lettera

    3. (seznam poglavij, sestavkov) indice, sommario

    4. (pomen, smisel) senso:
    dati življenju vsebino dare un senso alla vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. celična vsebina contenuto della cellula
    psih. psihična vsebina contenuto della psiche
  • vstáviti (-im) | vstávljati (-am) perf., imperf.

    1. mettere, infilare; incastonare; inserire, interporre, interpolare; aggiungere:
    vstaviti kamenček v prstan incastonare una pietra nell'anello
    vstaviti šivanko v stroj infilare l'ago nella macchina
    vstaviti kartonček med liste inserire un cartoncino tra i fogli
    vstaviti manjkajoče podatke aggiungere i dati mancanti

    2. inform. (vnesti, vnašati) registrare, immettere:
    vstaviti podatke v računalnik registrare i dati nel computer
    vstavljati liste interfogliare
    vstavljati okrasne vložke tassellare
    vstavljati tampon tamponare
  • vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

    vuelta del año letni obrat, novo leto
    vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
    vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
    vuelta al mundo potovanje okoli sveta
    vuelta al trabajo obnovitev dela
    vuelta del trabajo vrnitev z dela
    gastos de vuelta povratni stroški
    otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
    ¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
    a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
    a vuelta de Navidad okrog božiča
    a vuelta de correo z obratno pošto
    a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
    a vuelta de ojo kot bi trenil
    a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
    suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
    a la vuelta de na poti v
    a la vuelta de pocos años čez nekaj let
    a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
    a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
    ¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
    a mi vuelta ob moji vrnitvi
    de la vuelta (trg, Am) prenos
    ¡hasta la vuelta! do svidenja!
    ¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
    ¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
    ¡vuelta! (voj) na levo krog!
    dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
    dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
    dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
    dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
    dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
    dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
    dar media vuelta obrniti se
    dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
    estar de vuelta vrniti se, vračati se
    ya estoy de vuelta sem že nazaj
    no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
    a vueltas tu pa tam, včasih
    a vueltas de razen; okrog
    a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
    andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
    andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
    andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
    andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
    buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
    coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
    dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
    dar vueltas a la manivela vrteti ročico
    dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
    dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
    la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
    guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
    tener vueltas muhast biti
  • vzdévek nickname

    dati komu vzdévek to nickname someone
    vzdévek se ga prijel the nickname stuck to him
  • vzgójen educational; pedagogic, pedagogical

    vzgójna metoda educational method
    vzgójni sistem educational system, education
    vzgójni zavod educational establishment, za mladoletnike VB borstal, ZDA reformatory
    dati, izročiti v vzgójni zavod to commit to a reformatory
    vzgójèn educated
    dobro (slabo) vzgójen well (badly) educated
  • vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m

    brez vzroka sin motivo
    iz tega vzroka por este motivo
    glavni vzrok causa fundamental
    vzrok smrti causa de la muerte
    vzrok za ločitev causa de divorcio
    postranski vzrok causa secundaria
    razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
    majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
    dati vzrok za dar motivo para
    imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
    biti brez vzroka carecer de motivo
    imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
    navesti vzroke alegar motivos (za para)
    nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik)
  • Waffe, die, (-, -n) orožje; die Waffen strecken/niederlegen položiti orožje; die Waffen ruhen orožje molči; die Waffen sprechen lassen pustiti/dati, naj govori orožje; mit seinen eigenen Waffen figurativ z (njegovim) lastnim orožjem; unter Waffen stehen biti oborožen/pripravljen za boj; zu den Waffen greifen poseči po orožju, spustiti se v boj; Volk in Waffen oboroženo ljudstvo; Jagd Waffen, pl , čekani; kremplji
  • want2 [wɔnt]

    1. neprehodni glagol
    biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti
    zastarelo manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga)
    ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj

    he does not want for talent on ni brez daru
    he wants for nothing nič mu ne manjka
    he is never found wanting nanj se lahko vedno zaneseš
    he will never let me want nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje
    there never want discontented persons nezadovoljneži se vedno najdejo

    2. prehodni glagol
    ne imeti, čutiti pomanjkanje (for česa)
    potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po

    to want for potrebovati, biti brez; ameriško, pogovorno želeti, hoteti
    wanted a waitress (v oglasih) išče se natakarica
    I have all I want imam vse, kar potrebujem
    I want it done želim, da se to napravi
    he is wanted by the police za njim je izdana tiralica
    she wants 2 years for her majority manjkata ji 2 leti do polnoletnosti
    it wants 5 minutes to nine manjka 5 minut do devetih
    we want him to leave to-morrow želimo, da (on) odpotuje jutri
    this clock wants a repair (repairing, to be repaired) ta ura je potrebna popravila
    what else do you want? kaj še hočete?
    you are wanted iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami
    you want to see a doctor morate iti k zdravniku
    you don't want to be rude ni vam treba biti grob
    you want to have your hair cut moraš si dati ostriči lase
  • ward1 [wɔ:d] samostalnik
    straženje, čuvanje; odboj udarca, obramba; parada (pri mečevanju); nadzor; zapor, ječa, temnica, celica (v jetnišnici); oddelek (v bolnici, ubožnici, zaporu); okraj, okrožje; (mestna) četrt; revir
    pravno varovanec, -nka; skrbništvo, varuštvo; rejenec
    tehnično brada (ključa)

    to be under ward biti v zaporu, pod nadzorstvom
    to keep watch and ward stražiti
    to put s.o. in ward zapreti, vtakniti koga v ječo, dati koga pod nadzorstvo
  • Wäsche, die, (-, -n) perilo; (Waschvorgang) pranje; Technik separacija; in der Wäsche sein biti v pranju; in die Wäsche geben dati v pranje; figurativ dumm aus der Wäsche gucken neumno gledati; jemandem an die Wäsche gehen/wollen lotiti se koga (fizično), napasti koga
  • watch1 [wɔč]

    1. samostalnik
    žepna, zapestna ura; budnost, opazovanje, oprez(ovanje), pazljivost; zalezovanje; straža, stražar
    navtika straža na ladji
    zastarelo bedenje; straža pri mrliču, nočna straža
    zgodovina eno od 3 ali 4 razdobij noči

    in the watches of the night čas, preživet v bedenju
    in the silent watches of the night v tihih nočnih urah
    on the watch na opazovanju, v pazljivem pričakovanju
    watch and ward (prvotno) stražarjenje podnevi in ponoči, (danes) naporno, napeto, ostro stražarjenje
    it is two o'clock by my watch ura je dve po moji uri
    first watch prva nočna straža na ladji (20,00-24,00 ure)
    to be (up) on the watch biti buden; paziti se
    to have the watch stražiti
    to keep (a) close watch over (ali on) stražiti, bedeti, paziti na, pazljivo nadzirati, ostro opazovati
    to pass as a watch in the night figurativno biti hitro pozabljen
    to set a watch postaviti stražo
    to set a watch (up) on s.o. dati koga (skrivno, tajno) opazovati

    2. pridevnik
    stražni; opazovalni

    watch mastiff pes čuvaj
  • wave2 [wéiv] neprehodni glagol
    valovati, delati valove; biti valovit; gibati se v valovih; zibati se; plapolati; (po)mahati, zamahniti

    to wave to s.o. pomigniti komu
    prehodni glagol
    mahati (z), vrteti (kaj); vihteti (a sword meč)
    vzvalovati; ondulirati (lase); vtisniti valovite črte (v tkanino), moarirati; vtisniti črte (v kovino), giljoširati; okrasiti z valovitimi črtami

    to wave one's hand pomahati z roko
    to wave welcome to s.o. pomahati komu za dobrodošlico
    to have one's hair waveed dati si ondulirati lase
    to wave aside poklicati na stran; odbiti (s kretnjo)
    to wave s.o. away odbiti koga
  • way1 [wéi] samostalnik
    pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
    navtika kurz

    way in vhod
    way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
    a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
    any way vsekakor, v vsakem primeru
    by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
    by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
    by way of compliment kot kompliment
    in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
    in every way v vsakem pogledu (oziru)
    in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
    in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
    in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
    in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
    not by a long way še dolgo ne
    in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
    one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
    over the way na drugi strani (poti), čez cesto
    on one's way to na poti k
    no way nikakor ne
    some way or other na ta ali na oni način
    the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
    under way navtika na poti, na vožnji
    well on one's way v polnem teku
    ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
    Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
    the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
    the way of the cross religija križev pot
    no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
    the good old ways dobri, stari običaji
    high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
    Milky Way rimska cesta (na nebu)
    lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
    permanent way železnica tir, tračnice
    permanent-way man železnica progovni delavec
    nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
    somewhere London way nekje v okolici Londona
    right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
    this way please! semkaj, za menoj, prosim!
    this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
    to ask the (ali one's) way vprašati za pot
    to be in a bad way biti v slabem položaju
    to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
    to be by way of being angry skoraj pobesneti
    to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
    to be under way biti na poti
    the conference was already under way konferenca je bila že v teku
    to be on the way biti na poti, približevati se
    to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
    it is not his way to ni njegova navada
    the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
    to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
    to come by way of Paris priti prek Pariza
    to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
    to gather way povečati hitrost
    to find one's way znajti se
    to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
    to get in the way of s.th. razumeti kaj
    to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
    to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
    to force one's way izsiliti, utreti si pot
    to go a long way iti daleč
    to go one's way oditi, iti po svoji poti
    to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
    to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
    to have it both ways po potrebi si izbrati
    you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
    to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
    if I had my (own) way če bi šlo po mojem
    to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
    to look the other way stran gledati
    to look s.o.'s way gledati proti komu
    to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
    to lose one's way zaiti, izgubiti se
    to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
    to make one's own way iti po svoji poti, oditi
    to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
    to pave the way for utreti pot za
    to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
    to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
    to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
    to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
    to work one's way študirati, preživljati se z delom
    where there's a will there's a way hoteti je moči
  • wedge2 [wedž] prehodni glagol
    pritrditi, pričvrstiti s klinom, zagozditi; vriniti, s klinom razklati

    to wedge apart s klinom razdvojiti, narazen dati
    to wedge open (s klinom) razklati
    to wedge away, to wedge off odcepiti
    to wedge o.s. in vriniti se noter
    neprehodni glagol
    vriniti se, zabiti se (in, into v)
  • Weg, der, (-/e/s, -e) pot; kleiner: potka; letzter Weg zadnja pot; der einzig gangbare Weg figurativ edina možna pot; Weg allen/alles Fleisches pot vsega živega; ein gutes Stück Weg lep kos poti; den Weg ebnen figurativ utirati pot; den Weg verbauen zapreti pot (sich si) ; seines Weges gehen iti svojo pot; seinen Weg finden utreti si pot; Wege, pl , figurativ pota; krumme Wege kriva pota; eigene Wege gehen hoditi lastna pota; viele Wege führen nach Rom vsaka stezica popelje te v Rim; wo ein Wille ist, ist auch ein Weg če se hoče, se more;
    auf: auf halbem Wege na pol poti; auf schnellstem Wege kar najhitreje; auf dem besten Wege sein biti na najboljši poti; auf dem Wege der Besserung sein izboljševati se; auf den Weg bringen spraviti na pot; auf den Weg geben dati na pot, dati za popotnico;
    aus: aus dem Weg räumen odstranjevati (s poti); aus dem Weg gehen jemandem ogibati se, komu, iti (komu) s poti;
    in: im Wege v napoto; im Wege stehen/sein biti napoti; in den Weg laufen prečkati pot; sich jemandem in den Weg stellen zapreti komu pot; in den Weg legen Steine: metati polena pod noge; in den Weg treten zapreti pot; in die Wege leiten dati pobudo za, začeti (kaj), sprožiti (kaj);
    über: über den Weg laufen prečkati pot; nicht über den Weg trauen ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega; zu Wege bringen uspeti napraviti, zmoči
  • weight1 [wéit] samostalnik
    teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
    figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled

    by weight po teži
    weights and measures uteži in mere
    under weight trgovina pod težo, prelahek
    weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
    dead weight lastna teža (nekega telesa)
    gross, net weight bruto, neto teža
    man of weight vpliven, pomemben človek
    the weight of evidence teža dokaznega materiala
    live weight živa teža
    putting the weight šport met krogle
    sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
    to carry weight with imeti velik vpliv na
    to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
    to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
    to lose weight izgubiti na teži, shujšati
    to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
    to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
    what is your weight? koliko tehtate?
    to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
    to put the weight šport metati kroglo, kladivo
    to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
    to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj