Franja

témoin [temwɛ̃] masculin priča; figuré znak, dokaz; biologie poskusna žival (rastlina); sport štafetna palica

témoin à charge, à décharge obremenilna, razbremenilna priča
témoin oculaire očividec
témoin des mariés priča pri poroki
témoin principal, numéro un, témoin-clef glavna priča
audition féminin des témoins zasliševanje prič
déclaration féminin de témoin izpoved priče
faux témoin kriva priča
témoin impartial nepristranska priča
lampe-témoin féminin kontrolna luč
assermenter un témoin zapriseči pričo
déposer comme témoin izpovedati kot priča
être témoin de quelque chose biti priča česa, biti navzoč pri čem
mes yeux en sont témoins z lastnimi očmi sem to videl
ce mot n'existait pas au 16^e siècle, témoin les dictionnaires de l'époque ta beseda ni obstajala v 16. stoletju, dokaz temu so slovarji iz tiste dobe
parler sans témoins govoriti med štirimi očmi
prendre quelqu'un à témoin sklicevati se na koga, za pričo ga poklicati

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

tenaille(s) [tənaj] féminin, (pluriel) klešče

arracher un clou avec des tenailles izpuliti žebelj s kleščami; utrdba v obliki klešč

tendre¹ [tɑ̃drə] adjectif nežen; mehek, mil; ljubeznjiv; ganljiv; figuré občutljiv, nežno čuteč; masculin, vieilli ljubezen, nežnost

dès l'âge tendre od zgodnje mladosti
bois masculin tendre mehek les
mot masculin tendre ljubkovalna, sladka beseda
cœur masculin tendre mehko srce
avoir l'âme tendre biti zelo rahločuten
être tendre comme la rosée (kar) stopiti se v ustih
n'être pas tendre pour quelqu'un ne ravnati s kom z rokavicami, biti strog s kom
cet homme n'est pas un tendre ta človek ne pozna nežnosti

tenor¹ [é] moški spol (-ja …) der Tenor
pravo tenor sodbe der Tenor des Urteils

Tenor², der, (-s, ohne Plural) osnovni smisel; Recht der Tenor des Urteils besedilo sodbe; Musik osnovni ton

tension [tɑ̃sjɔ̃] féminin, électricité, politique napetost

une tension de 110 volts napetost 110 voltov
sous tension pod napetostjo
basse, haute tension nizka, visoka napetost
tension artérielle krvni pritisk
tension d'esprit duševna napetost, močna koncentracija misli na kak problem
tension superficieile napetost na površju tekočin
tension de vapeur napetost pare
prendre la tension de quelqu'un au sphygmomètre izmeriti komu krvni pritisk z utripomerom (sfigmometrom)
courant masculin de haute tension tok visoke napetosti
tension des relations, d'une situation napetost v odnosih, kakega položaja (situacije)
réduire la tension (politique) odstraniti napetost

tentacule [tɑ̃takül] masculin, zoologie tipalnica; lovka (d'une pieuvre polipa); (figuré)

ville féminin qui étend des tentacules mesto, ki se širi na vse strani, ki izteza svoje tipalke

tenue [tənü] féminin (za)držanje, obnašanje, vedenje; trajanje; figuré umerjenost, korektnost; vódenje (knjig, poslov), upravljanje; obleka; militaire uniforma

en grande tenue v svečani gala obleki ali uniformi
tenue d'équitation, de sport, de service, de soirée, de travail jahalna, športna, službena, večerna, delovna obleka
tenue des comptes vódenje računov
tenue des livres knjigovodstvo
tenue en partie double dvojno knjigovodstvo
tenue de maison upravljanje hiše
petite tenue, tenue de ville dnevna obleka (za vsak dan)
tenue de route zmožnost vozila, da obdrži smer, ki jo zahteva voznik
bonne tenue en classe, à table lepo vedenje v šoli, pri mizi
mauvaise tenue d'un écolier courbé sur son cahier slaba drža učenca, ki se drži ukrivljeno nad zvezkom
être en petite tenue (familier) biti malo oblečen
manquer de tenue ne se vesti korektno

teoríja théorie ženski spol

v teoriji en théorie
kvantna teorija théorie quantique (ali des quanta)
razvojna teorija théorie de l'évolution (ali de la descendance), évolutionnisme moški spol, transformisme moški spol
relativnostna teorija théorie de la relativité
selekcijska teorija théorie de la sélection naturelle
spoznavna teorija théorie de la connaissance

tepên battu

biti tepen recevoir une correction (ali familiarno une raclée, une dégelée), recevoir des coups, être battu

tepéžen

tepežni dan jour moški spol des Innocents

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

terroir [tɛrwar] masculin tla, zemlja, pokrajina, regija

écrivain masculin du terroir pisatelj regionalist
goût masculin de terroir okus po zemlji
employer des mots du terroir uporabljati regionalne besede
sentir le terroir dišati po zemlji; figuré ne moči utajiti svoj regionalni (kmečki) izvor

tesson [tɛsɔ̃] masculin črepinja

des tessons de bouteille steklenične črepinje

test [tɛst] masculin test, preizkus, preizkušnja

test d'orientation professionnelle test za poklicno usmeritev
soumettre quelqu'un à un test, faire passer des tests à quelqu'un testirati koga

Teufel, der, (-s, -) hudič, vrag; für einen Menschen: hudič, pravi hudič; für ein Kind: hudiček, vražiček; armer Teufel uboga para; der Teufel ist los dort (tam) je hudič; der Teufel ist gefahren in hudič je obsedel (koga); der Teufel soll ihn holen! hudič ga naj pobere!/naj gre k vragu!; der Teufel steckt im Detail vrag tiči zmeraj v podrobnostih; weiß der Teufel! sam vrag vedi; Tod und Teufel! tristo hudičev!; pfui Teufel! fej in fuj!; da hat der Teufel seine Hand im Spiel tu ima hudič kremplje vmes; den Teufel mit dem Belzebub austreiben izganjati hudiča z Belcebubom; den Teufel an die Wand malen vse videti/prikazovati črno; sich den Teufel um etwas scheren/den Teufel nach etwas fragen eno figo se (z)meniti za; den Teufel werde ich das tun! niti slučajno ne mislim tega narediti!; des Teufels Teufel sein biti od hudiča;
auf: auf Teufel komm raus na vse pretege;
bei: beim Teufel sein je šel k hudiču;
in: in Teufels Küche kommen priti v hudo zadrego/zagato; jemanden in Teufels Küche bringen spraviti koga v zagato;
von: vom Teufel besessen sein: er ist ... hudič ga je obsedel;
weder: weder Not noch Teufel fürchten ne bati se ničesar;
zu: zum Teufel sein je šlo k hudiču (biti uničen itd.); zum Teufel wünschen pošiljati k vragu; zum Teufel jagen poslati k vragu, nagnati; in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen v sili hudič muhe žre; hinter etwas [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele gnati se za (čim) kot hudič za grešno dušo; etwas scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser bati se česa, kot hudič križa

tevtónski teuton, teutonique

tevtonski viteški red Ordre moški spol teutonique (ali des chevaliers teutoniques)

težáva difficulté ženski spol , peine ženski spol , embarras moški spol

brez težave sans difficulté, sans peine
s težavo avec difficulté (ali peine), péniblement, difficilement, laborieusement
delati težave (stvari) présenter des difficultés, (ljudje) faire des difficultés (ali des embarras), se mettre à la traverse
delati nepotrebne težave compliquer les choses, familiarno chercher la petite bête, chercher midi à quatorze heures
odstraniti težavo aplanir une difficulté
zadeti na težave rencontrer des difficultés, se heurter (ali familiarno se cogner) à des difficultés

težkóča difficulté ženski spol , peine ženski spol

delati težkoče faire des difficultés
nepremostljive težkoče difficultés insurmontables
premagati težkoče surmonter (ali vaincre) des difficultés