-
πρόσ-πολος 2 (πέλω) služeč; subst. ὁ, ἡ sluga, služabnik (-ica), spremljevalec (-valka), svečenik (-ica).
-
προστρόπαιος 2 πρόστροπος 2 (προσ-τρέπω) ponižno proseč (pomoči); subst. ὁ pribežnik.
-
πρόσ-φατος 2 (φεν) svež, nov NT, mlad, ravnokar umorjen Ἕκτωρ, νεκρός mrtvec, ki še ni začel trohneti, še neizpremenjen, prvoten (o poslopjih, ki še tako stoje, kot jih je stavbenik postavil). – adv. nedavno.
-
προσ-φερής 2 1. podoben, sličen. 2. prikladen, koristen.
-
προσφθεγκτός 2 poet. nagovorjen, pozdravljen, τινός od koga.
-
προσ-φιλής 2 (φιλέω) 1. priljubljen, prisrčen, ljub, mil, drag; ugoden, ljubek, prijeten. 2. ljubezniv, prijazen, dobrohoten, naklonjen, vdan, ὥς μ' ἔθεσθε προσφιλῆ (kako naklonjenega ste me naredili =) kako prisrčno vas ljubim; adv. προσφιλῶς ἔχω τινί prijazen sem s kom.
-
πρόσφορος 2 (προσ-φέρω) 1. prikladen, primeren, koristen, potreben τινί. 2. sličen, podoben τινί.
-
προσφυής 2 (προσ-φύω) 1. prirastel, pritrjen, pričvrščen. 2. rojen za kaj τινί, prirojen, naraven, primeren, spreten. – adv. προσφυῶς primerno λέγω.
-
πρόσ-χωρος 2 (χώρα) soseden; subst. ὁ sosed.
-
προῦπτος 2 gl. πρό-οπτος.
-
προφανής 2 viden, očiten, očividen, zelo jasen, ἐκ τοῦ προφανοῦς v bitki na odprtem (planem) polju, odkrito.
-
πρόφαντος 2 (προ-φαίνω) ion. poet. (na)prej pokazan, napovedan, prorokovan, τὸ πρόφαντον izrek proročišča, prorokba.
-
προ-φερής 2 [comp. προφερέστερος, sup. προφερέστατος, tudi -φέρτερος, -φέρτατος] ep. poet. spredaj postavljen, izvrsten, odličen; pri Sof. προφέρτατος najstarejši.
-
πρό-χειρος 2 (χείρ) 1. pri rokah, pred očmi, pripravljen, gotov, zraven; odločen (z inf.). 2. kar se lahko pridobi, po ceni, dober kup, malovreden, navaden. 3. lahkomiseln, razmišljen. – adv. προχείρως, ἐκ προχείρου nalahko, lahkomiselno, takoj, brez obotavljanja.
-
προ-ώλης 2 (ὄλλυμι) popolnoma uničen, iztrebljen.
-
πρωτό-γονος 2 ep. poet. prvorojen(ec), zelo plemenit, star, starodaven οἶκος.
-
πρωτο-παγής 2 (πήγνυμι) ep. prvič (ravnokar) zložen, nanovo narejen (izdelan).
-
πρωτο-τόκος 2 ep. ki prvikrat rodi; o kravi: ki se prvikrat oteli (prvikrat stori).
-
πρωτό-τοκος 2 (τίκτω) prvorojen(ec) NT.
-
πτερό-φοιτος 2 (φοιτάω) s perotmi hiteč, leteč.