Franja

Seleucēa in Seleucīa -ae, f (Σελεύκεια) Selevkêja, ime več azijskih mest, ki jih je ustanovil Selevk Nikator. Najbolj znana so bila:

1. Sel. Babylonia Babilon(ij)ska Selevkeja, sloveče mesto blizu reke Tigris v Babiloniji (zdaj Tell Umar ob bregu reke Tigris): CAELIUS IN CI. EP., PLIN., FL. Od tod Seleucēnsēs -ium, m Selevkêjci, preb. Selevkeje: PLIN., T.

2. Sel. Pieria Pierijska Selevkeja, mesto v Siriji: PL. (ki meri Seleucĭa), CI. EP., PLIN., AMM.

3. Sel. Trachēa Trahejska Selevkeja, mesto v Kilikiji (zdaj Silifke): PLIN., AMM. Od tod adj. Seleuciānus 3 selevkêjski, selevkijánski: provincia CI. EP.

Opomba: Obl. Seleucea imajo najboljši rokopisi zlasti Ciceronovih in Plavtovih del, obl. Seleucia pa rokopisi Plinijevih del.

seleucis -idis, f (tuj. σελευκίς) selévkida (Turdus seleucis LINN.), neka ptica, ki uničuje kobilice ob gori Kazij/Kadmos: PLIN.

Selīnūs -ūntis, f, neklas. tudi m (Σελινοῦς) Selinúnt („z zéleno bogato mesto“)

1. obmorsko mesto na Siciliji (zdaj Selinonto): V., SIL.

2. mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Traianopolis (zdaj Silindi): L., PLIN., ob njem istoimenska reka: LUCAN. Od tod subst. Selīnūntiī -ōrum, m Selinúntijci, Selinúntčani, preb. Selinunta v Kilikiji: PLIN.; adj. Selīnūsius 3 selinúntski, selinúzijski: triticum PLIN., creta VITR., PLIN. ali terra PLIN. (v zdravilstvu znana) selinuntska kreda ali prst.

semafór

železniški semafor semáforo m de ferrocarril
cestni prometni semafor luz f del tráfico, semáforo m (de tráfico)
utripajoči semafor semáforo intermitente
voziti skozi križišče ob rdečem semaforju pasarse un semáforo en rojo

semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov

en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
la semaine dernière, passée pretekli teden
la semaine prochaine prihodnji teden
des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
la semaine seulement le ob delavnikih
semaine de blanc (commerce) beli teden
semaine en cours tekoči teden
semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
semaine sainte (religion) veliki teden
jour masculin de semaine delavnik
chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
(vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo

semblable [sɑ̃blablə] adjectif podoben, sličen (à quelque chose čemu); takšen; masculin bližnjik, sočlovek

mon semblable meni podoben, meni enak, (človek) moje vrste
en semblable occasion ob podobni priliki
triangles masculin pluriel semblables podobni trikotniki
il ne s'est jamais rien vu de semblable kaj takega svet še ni videl

semelle [səmɛl] féminin podplat (pri čevlju, nogavici); dolžina noge; vložek (podplat); podloga; prečen tram

semelle de bois, en caoutchouc, de cuir lesen, iz kavčuka, usnjen podplat
semelle de redressement, orthopédique ortopedski vložek
ne pas avancer d'une semelle (figuré) niti koraka ne napredovati
battre la semelle tolči z nogami ob tla (da bi se ogreli)
ne pas reculer d'une semelle niti za ped se ne umakniti
c'est de la semelle to je podplat (o žilavem mesu)
ne pas quitter quelqu'un d'une semelle biti komu vedno za petami
remettre des semelles à des chaussures dati nove podplate na čevlje
souliers masculin pluriel à semelle double čevlji z dvojnim podplatom

sēmentis -is, acc. -em in -im, abl. -ī in (pesn. in neklas.) -e, f (sēmen)

1. sejanje, (po)setev, posèv, sév: PL., COL., PLIN. idr., quid sit sementis ac messis CI. sementem (sementim CA.) facere L. (po)sejati, sementes quam maximas facere C. posejati kar največ (žita); preg.: ut sementem feceris ita metes CI. kakor boš (po)sejal, tako boš žel, kakršna setev, taka žetev; metaf.: a dis immortalibus malorum sementem esse factam CI., sementis proscriptionis CI. EP.; šalj.: hisce ego iam sementem in ore faciam pugnosque obseram PL. tem bom obraz posejal z udarci in jih obdelal s pestmi = te bom dodobra nabil (nabunkal, premlatil).

2. meton. setev =
a) čas setve: agro sicco per sementim CA. ob setvi.
b) kar je vsejano α) vsejano seme: multorum dierum sementis uno die surgit COL. β) setvina, setev, posevek, poseb. zraslo, mlado žito: vos date perpetuos teneris sementibus auctūs O., sementes tempestiviores GELL. – Soobl. sēmentium -iī, n: IT.; v pl.: AUG.; inačica v pl. sēmenta -ōrum, n: AUG.

sēmi-tēctus 3 (sēmi in tegere) napol (na pol) pokrit, polpokrit = napol (na pol) nag, polnag: nudis scapulis aut semitectis (po novejših izdajah † sententis †) SEN. PH., capulos carie et uetustate semitectos AP., fastu fidentior licet ob procursionem subitam semitectus (sc. exercitus) AMM., Diana semitectis femoribus ARN.

Sēna -ae, f Séna, mesto v Umbriji ob Jadranskem morju na ozemlju Galcev Senonov, zato imenovano Sena Gallica (zdaj Senigallia); tam je Livij Salinator l. 207 premagal Hazdrubala: L., EUTR.; blizu mesta istoimenska reka: SIL., LUCAN. Od tod adj.

1. Sēnānus 3 sénski, pri Séni se nahajajoč: aquae CAEL.

2. Sēnēnsis -e sénski, pri Séni se nahajajoč (živeč): populus L., proelium CI.

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

send^*2 [send]

1. prehodni glagol
poslati, odposlati (to kam)
odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

2. neprehodni glagol
poslati (for po)
poslati sporočilo

our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
to send s.o. crazy znoriti koga
to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
to send for the doctor poslati po zdravnika
God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
to send a message poslati sporočilo
I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
to send by post poslati po pošti
his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
to send one's kind regards lepo pozdravljati
to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
to send to school poslati v šolo
to send to the skies sleng ubiti
to send a shell izstreliti granato
send him victorious! da bi (le) zmagal!
send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!

senectūs² -ūtis, f (iz senex kakor virtus iz vir)

1. starost, visoka starost, siva starost, ostarelost, priletnost, starostna o(b)nemoglost, oslabelost, matórost: CU., LUCAN., SEN. TR., STAT., PLIN. IUN., IUST. idr., domus, quae eius adulescentiae prima fuit eadem erat familiarissima senectuti CI., iuventutis memoriam senectutis dedecore foedare CI., vivere ad summam senectutem CI., ad extremam senectutem non minus dignitate quam gratiā ... crevisse N., senectute diem obiit supremum N. zaradi ostarelosti, zaradi onemoglosti, plerosque senectus dissolvit S., cruda deo viridisque senectus V., cruda ac viridis senectus T., aegra senectus O., longa, tarda, placida, vetus senectus H.; o živalski starosti: O. idr., senectus in equis et ceteris veterinis intellegitur PLIN.; pren. (o govoru): cum ipsa oratio ... canesceret haberetque suam quandam maturitatem et quasi senectutem CI., plena litteratae senectutis oratio CI.; pooseb. Senectūs -ūtis, f Senektúta = Stárost, hči Ereba in boginje Noči: CI., V.

2. meton.
a) abstr. α) starostna resnobnost (resnoba), starostna čemernost, čemerna resnobnost, starostna mrkost (mračnost), klavrnost: obductā solvatur fronte senectus H. β) lenoba, lenobnost, lenost, lenivost, lenuštvo: quae vos tam foeda senectus corripuit? VAL. FL.
b) konkr. α) starost = stari lasje: temporibus (ob sencih) ... canebat sparsa senectus V. β) starost = stari (ostareli) ljudje, starci: senectus semper agens aliquid CI. γ) nesnažnost, nečedna (nelepa, grda) podoba: bello discussa senectus CL. δ) stara koža kač idr. živali, (kačji) lev: senectutem exuere PLIN. (o)leviti se.

3. metaf. starost, dolgotrajnost, dolgo trajanje, dolgodobnost kake reči: cariosa (sc. tabellarum) senectus O., vini IUV.

Senōnēs -um, m (Σένονες in Σήνωνες) Senóni

1. narod v Lugdunski Galiji z glavnim mestom Agedincum (zdaj Sens): C., PLIN., IUV., SIL., EUTR., AMM.; acc. pl. Senōnās: VERR. AP. FEST.; kot inačica pri: C. Sg. Senō -ōnis, m Senón: HIRT.

2. iz Senonov izhajajoče pleme v severni Italiji ob obali Umbrije, naseljeno okrog meste Sena (zdaj Senigallia): L., PLIN. – Od tod adj. Senonicus 3 senónski: bellum GELL.

sense¹ [sens] samostalnik
čut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost
množina razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenje

in (out of) one's senses (ne) pri zdravi pameti
against common sense proti zdravi pameti
the five senses petero čutov
the sense of hearing čut sluha, sluh
sense of duty (responsibility) čut dolžnosti (odgovornosti)
sense of pain občutek bolečine
a sense of wrong občutek (sebi prizadete) krivice
common (good, sound) sense zdrava pamet, zdrav razum
a man of sense pameten človek
any man in his sense vsak pameten človek
in every sense v vsakem pogledu
in a sense v nekem pogledu, nekako
literal (figurative, proper) sense of a word dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besede
be a man of sense! bodi no pameten!
she is not in her right senses ona ni čisto pri pravi pameti
are you out of your senses? si ob pamet?, si znorel?
we must bring him to his senses moramo ga spametovati
to come to one's senses priti k pameti, spametovati se; zavedati se
she was frightened (scared) out of her senses bila je vsa iz sebe (ponorela je) od strahu
he has no sense of humour on nima smisla za humor
I have no sense of locality nimam občutka za orientacijo
she had not the sense to turn off the gas ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plin
to lose (to take leave of) one's senses izgubiti pamet
to make sense of s.th. dati čemu smisel, razumeti kaj
it does not make sense (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivo
he'll need all his senses potreboval bo vso svojo pamet
to recover one's senses priti spet k pameti, spet se zavedeti
it stands to sense čisto jasno je
have you taken leave of your senses? si ob pamet? si znorel?
talk sense! govori pametno!

sensible [sénsəbl] pridevnik (sensibly prislov)
senzibilen; občuten, lahkó občutljiv; zaznaven s čuti(li); zavedajoč se; pameten, bister, razumen
figurativno uvideven, razsoden; precejšen, znaten

a sensible decision razumna odločitev
a sensible difference občutna (precejšnja, znatna) razlika
to be sensible of s.th. zavedati se česa, (ob)čutiti kaj
I am sensible of having made a mistake zavedam se, da sem se zmotil (da sem napravil napako)

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

sentinelle [sɑ̃tinɛl] féminin, militaire straža(r), vojak na straži

faire sentinelle, être en sentinelle biti na straži; biti na preži
placer des sentinelles à l'entrée d'un camp postaviti straže ob vhodu v taborišče
relever une sentinelle izmenjati stražo

separácija (-e) f

1. mont. cernita:
separacija ob izkopu cernita di cantiere
ročna, magnetna separacija cernita manuale, magnetica
fiz. separacija z ultracentrifugo ultracentrifugazione

2. (ločevanje, osamljenje) separazione, isolamento

sēparō -āre -āvī -ātum (sē in parāre)

1. ločiti (ločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), odstraniti (odstranjevati); s samim obj. v acc.: DIG., PLIN. idr., nec nos mare separat ingens O.; v pass.: eum (sc. maria) pertenui discrimine separentur CI., Thessalorum omnis equitatus separatus erat L., separati epulis, discreti cubilibus T.; z a(b): SEN. PH., PLIN. idr., separandos a cetero exercitu ratus CU., separat Aonios Oetais Phocis ab arvis O.; z ex: equitum magno numero ex omni populi summa separato CI.; pesn. s samim abl.: Seston Abydenā separat urbe fretum O., spatium, quod separat aethere terram LUCAN.; z in z acc.: ut corpora illius civitatis separata sint in alias gentes VELL.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), kaj posebej narediti, storiti, delati, (iz)vršiti (izvševati): ea quo pacto distinguere ac separare possim, nescio CI., a perpetuis suis historiis bella ea separare CI., suum consilium ab reliquis separare C. narediti poseben sklep, posebej skleniti = skleniti kaj drugega kot ostali.
b) razločiti (razločevati), gledati (paziti) na kaj, izvze(ma)ti: separemus officium dantis testes et refellentis Q., miscenda sit an separanda narratio Q., virtus ipsa, separata etiam utilitate, laudabilis CI. tudi ne glede na ..., ut idem separetur Cato VELL. da se izvzame. – Od tod adj. pt. pf. sēparātus 3 z adv. v komp. sēparātius ločen, oddeljen, poseben, drugačen, različen: privati ac separati agri nihil est C. ločenega zasebnega zemljišča, separatis temporibus N. ob raznih časih, volumen CI., exordium CI. v nobeni zvezi s stvarjo (snovjo, tvarino), separatae singulis sedes T., in quaestionibus, qua etiam separatae a complexu rerum personarumque spectari per se possint Q., alienis VELL.; v komp.: AMBR. idr., separatior intellectus TERT., purulenta separatiora a stercore CAEL., quaedam argumentationes communiter et similiter tractabuntur, quaedam separatius ad finem ... adiungentur CI.; pesn. (= remōtus) (od)daljen: separatis uvidus in iugis H.