Franja

critique [kritik] adjectif kritičen; odločilen; resen; masculin kritik, kritičen duh; ocenjevalec, presojevalec; féminin kritika; graja; presoja; ocena, recenzija

critique sévère, indulgente, juste, fondée stroga, prizanesljiva, pravična, utemeljena kritika
critique littéraire, musicale, théâtrale literarna, glasbena, gledališka kritika
critique objective, partiale objektivna, pristranska kritika
critique de soi samokritika
critique verbale, des textes tekstna kritika
esprit masculin critique kritičen duh
méthode féminin critique kritična metoda
moment masculin critique odločilen, kritičen trenutek
situation féminin critique kritična situacija
faire la critique de quelque chose kritizirati kaj
prêter, donner prise à la critique dati povod za kritiko
ne pas supporter les critiques ne prenesti kritike

crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.

cŕniti cr̂nīm
I.
1. črniti: crniti cipele
2. žalostiti: to me crni
3. grdo govoriti o kom, zmerjati koga: psuje i crni ga gore nego Turčina
4. crniti obraz, lice sramotiti koga; niti crni niti bijeli, ne reče ne črne ne bele
II. crniti se
1. grdo govoriti o sebi: što se crniš i sam sebe ružiš
2. črniti se

croc [kro] masculin kavelj; kljuka; čekan; familier zob

croc à fumier gnojne vile
croc de boucherie mesarski kavelj
moustaches féminin pluriel en croc zavihani brki
le chien montre les crocs pes kaže čekane
avoir les crocs (figuré, familier) biti zelo lačen
faire un croc (familier) ne plačati dolga
mettre, pendre quelque chose au croc (figuré) na klin kaj obesiti

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

croiser [krwaze] verbe transitif križati, prekrižati; srečati; križariti

croiser le fer mečevati se
se croiser križati se (tudi pisma, živali) sekati se (črte); histoire iti na križarsko vojno
je l'ai croisé près de la poste srečal sem ga pri pošti
la veste croise bien suknjič se spredaj lepo zapira
croiser le chien avec le loup križati psa z volkom
croiser les jambes prekrižati noge
se croiser les bras prekrižati roke, nehati z delom, ne delati
rester les bras croisés ostati, biti brez dela

croître* [krwatrə] verbe intransitif rasti; razvijati se; uspevati; naraščati

les jours croissent dnevi se daljšajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
ne faire que croître et embellir vedno večji in lepši postajati; figuré krasno uspevati
croître en beauté z rastjo postati lepši
croître comme un champignon rasti ko goba, zelo hitro rasti
la jonte des neiges jait croître les rivières zaradi kopnenja snega naraščajo reke; verbe transitif, vieilli (po)večati

cross-purpose [krɔ́spə:pəs] samostalnik
nesporazum

to be (ali play) at cross-purposes ne se razumeti, zaradi nesporazuma delati nezavestno nasprotno

croulant, e [krulɑ̃, t] adjectif ki se ruši, razpadajoč; trhel; onemogel od starosti; masculin, familier oseba zrele starosti (zlasti starši za mladino)

croulant de sommeil na smrt utrujen
mur masculin croulant razpadajoč zid
vieillard masculin croulant onemogel starček
cette danse n'est pas pour les croulants ta ples ni za starejše
je n'aime pas me promener avec les croulants ne hodim rad na sprehode s starši

croupion [krupjɔ̃] masculin trtica, mrda (pri ptičih); jurica, škofija (pri perutnini); humour človeška zadnjica

ne pas se décarcasser le croupion (familier) ne se pretegniti pri delu

crow² [krou] samostalnik
zoologija vrana; petelinje petje; vrisk(anje)
figurativno zora
tehnično kljukec, odpirač, lomilo

crow's feet gubice ob očeh
as the crow flies, in a crow line v zračni črti
to have a crow to pluck with s.o. imeti s kom račune
one crow will not pick out another crow's sight vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, pogovorno to eat the crow ponižati se, priznati napako
white crow velika redkost
as hoarse as a crow čisto hripav

cruciātus -ūs, m (cruciāre)

1. mučenje, muka: Pl., Ter., Cu., Iuv., Suet., mors sine cruciatu atque tormentis Ci., omnes animi cruciatus et corporis Ci., ignes ceterique cruciatus Ci. mučila, omnibus cruciatum, tormenta denuntiat Ci., summo cruciatu supplicioque perire Ci., qui vel ipse sese in cruciatum dari cuperet Ci., cruciatūs corporis S., quod Sequanis … omnes cruciatus essent perferendi C., cruciatibus tormentorum aliquid luere T., adhibitis cruciatibus abnuere caedem T., cruciatūs vulnerum non ferre Amm. žganja.

2. mučenje do smrti, mučna smrt, mučna usmrtitev: quod … summum in cruciatum se venturos viderent C. da pojdejo v najmučnejšo smrt, per cruciatum interfici C. v groznih mukah umreti.

3. pren. poguba, pogibel, nesreča: cum cruciatu tuo istaec hodie verba funditas Pl. v svojo pogubo, maximum in malum cruciatumque insiliamus Pl., i (abi) in malum cruciatum Pl. = pojdi k vragu! quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. = zakaj se raje ne pobereš kvragu?

cruciō -āre -āvī -ātum (crux)

1. na križ pribi(ja)ti, križati: Lact.

2. mučiti, trpinčiti, poseb. mučno usmrtiti, do smrti (na smrt) trpinčiti: quos vulnere ac dolore corporis cruciari vides Ci., ne diu crucietur filius, quid dabis? Ci., cum (Regulus) vigiliis et fame cruciaretur Ci., cruciatus est a Carthaginiensibus Regulus Ci., necati omnes cruciati (ob mukah) sunt L., tribunos militum … omnibus suppliciis cruciatos trucidando occidit L., cruciataque diris corpora tormentis Stygiae demittite nocti O., cum suo supplicio crucietur Cu., tanto dolore cruciatus est, ut … Iust.; od tod pt. pr. refl. cruciāns -antis mučeč se, muko prenašajoč (čuteč): cr. cantherius Pl., Aus., membris cruciantibus Fr.; pren. (o stvareh): (terra) aquis, ferro, ligno … cruciatur Plin., nostra Thebais multā cruciata limā Stat.

3. pren. (duševno) mučiti, trpinčiti: Chremes nimis graviter cruciat adulescentulum Ter., viden … ut ipsus sese cruciat aegritudine? Pl., illa se ipsa cruciavit Ci. ep., ita ut pater ille … non se peius cruciaverit atque hic H., illud me cruciat, … quod … Mart., quos maior sollicitudo cruciabat Iust.; pass.: cruciari alienae uxoris amore Sen. ph.; med. giniti, medle(va)ti od (v) žalosti, žalostiti se, jeziti se: crucior miser Ter., quod (glede na to, kar) male feci, crucior Pl., cruciatur cor mi (= mihi) Pl., mater cruciatur Ci.; z ACI: crucior lapidem non habere me Pl., crucior bolum mihi tantum ereptum Ter.

crūdēlitās -ātis, f (crūdēlis) krutost, okrutnost, brezčutnost, neusmiljenost, trdosrčnost, grozovitost, surovost: Cu., Sen. ph., Q., Suet., Iust., carnificina est ista (medicina) et crudelitas Ci., ista in nostros homines crudelitas Ci., exercere suam insatiabilem crudelitatem non solum in vivo, sed etiam in mortuo Ci., plus huius inopia potest ad misericordiam quam ilius opes ad crudelitatem Ci., in qua (victoria) plus esset clementiae quam crudelitatis N., immoderata civium suorum licentia crudelitasque erga nobiles N., cr. in supplicio C., cr. et insolentia in circumscribendis tribunis plebis C., Caesar cum suam lenitatem cognitam omnibus sciret neque vereretur, ne quid crudelitate naturae (značaja) videretur fecisse, … Hirt., quae apud alios iracundia dicitur, ea in imperio superbia atque crudelitas appellatur S., ultima (skrajna, najhujša) cr. L., crudelitati insistere T.

cruentō -āre -āvī -ātum (cruentus)

1. (o)krvaviti, okrviti, s krvjo (po)škropiti, pass. tudi = (o)krvaveti: Sil., Suet., Lamp., vigilesque repente cruentant Enn. ap. Macr., tribunus plebis templum (Castoris) cruentavit (sc. sanguine suo) Ci., cr. gladium Ci., S., sanguine manūs N., mensam (hospitalem) cr. hospitis sanguine L., tela sua V., O., dextras, manūs O., (collum) morsu Pr. do krvi ugrizniti, cruentato ore O., ἀκροϑύμιον facile finditur et cruentatur Cels., oculi cruentati Plin. podplute, ictu cruentati Plin.

2. pren.
a) omadeževati, oskruniti (oskrunjati), skruniti, onečastiti (onečaščati): vestem Lucr., se caede nefaria Ci. fr., ne … civium vulneribus res publica cruentaretur Ci., secures suas cruentari scelere noluit Ci., sacra mensae deosque hospitales caede principis cruentare T., sanguine Capitonis se cruentaverat T.
b) omadeževati s krvjo = krvavo rdeče (o)barvati: ex omni rupe conchylium trahitur, quo vestis cruentetur Sen. rh., cr. purpuram maculis liventibus Stat.
c) do krvi (u)rezati, do krvi raniti: digitos Petr.; pren.: haec te lacerat, haec cruentat oratio Ci.

crūs, crūris, gen. pl. crūrum, n

1. krača, golen, golenica, sploh noga, krak: crus femurque Ci., cr. saucium Cu., homines singulis cruribus Plin. enonogi, crus frangere Suet. ali cadere et crus frangere Icti. nogo si zlomiti, od tod fracta hominum crura Col., toda crus (crura) alicui frangere Ci., Sen. ph., Suet. ali crura alicui suffringere Ci. komu golen(i) polomiti (zdrobiti) za kazen ali preden ga snamejo s križa, proverbii loco dici solet perire eum non posse, nisi ei crura fracta essent Ci. da (križani) ne more umreti, ne da mu prej polomijo golenice; tudi živalska krača ali noga, živalski krak: Cael., ibes … , cum sint aves excelsae, cruribus rigidis Ci., (alces) crura sine nodis articulisque habent C., crura bovis, equi V., succidere crura equo L., longa internodia crurum O., altitudo crurum, brevitas crurum, brevia crura, (prae)longa crura Plin., inmeritis franguntur crura caballis Iuv., crura frangere Icti. nogo si zlomiti (npr. o konju).

2. pren.
a) spodnji del drevesnega debla: Col., Pall.
b) crura mostne opore, mostni stebri: inepta crura ponticuli Cat. majava podstava.

Crustumeria -ae, f Krustumerija, prastaro sabinsko mesto na levem bregu Tibere severno od Rima: L. — Soobl. Crustumerium -iī, n Krustumerij: L., Plin., ali Crustumerī -ōrum, m Krustumeri (gen. -merov): Ardea Crústumeríque V., ali Crustumium -iī, n Krustumij: Sil. — Od tod adj.

1. Crustumerīnus 3 krustumerijski: secessio Varr.

2. Crustumīnus 3 krustumijski: Col., Cael., ager Varr., L., Plin., tribus Ci., L., campi L.; kot subst.
a) Crustumīnum -ī, n Krustumijsko, krustumijsko ozemlje: in Crustuminum L.
b) Crustumīnī -ōrum, m Krustumijci, preb. Krustumija: L.

3. Crustumius 3 krustumijski: Plin., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.

Opomba: Subst. Crustumerī in adj. Crustumius sta Vergilijevi tvorbi, ker obl. Crustumeria, Crustumerium in Crustumīnus ne gredo v heksameter.

cruz (množina: -ces) ženski spol križ; razpelo; križec (odličje); trpljenje

cruz anclada sidrast križ
cruz anzolada (grboslovje) kljukast križ
cruz gamada svastika, kljukast križ
cruz griega grški križ
cruz latina latinski križ
la Cruz Roja Rdeči križ
caballero de la cruz križar, templjar; sanitejec
ensamblaje a cruz y escuadra kasetiranje (stropa)
clavar en cruz pribiti na križ
estar por esta cruz de Dios še nič ne jesti; zaman čakati
hacerle la cruz a alg. skušati se koga znebiti; varovati se koga
hacerse la cruz biti ves iz sebe
poner los dedos en cruz, hacer la cruz kazalec in palec desne roke prekrižati in poljubiti (prisega)
quedarse en cruz y en cuadro vse do zadnje pare izgubiti
tomar la cruz križ vzeti v roke (križar); stopiti v red
verse entre la cruz y el agua bendita biti v največji nevarnosti
a cruz o a pila na slepo
de(sde) la cruz a la fecha od začetka do konca, od glave do nog
en cruz križema, prekrižan
cruces f pl križanje (živali)
grandes cruces imenitna gospoda
andar con las cruces a cuestas biti z delom preobložen
marchar (andar) haciendo cruces negotovo iti (zlasti o pijancu)
quitar cruces de un pajar iskati šivanko v kupu slame; lotiti se nečesa zelo težavnega

cry² [krai]

1. prehodni glagol
klicati, vzklikniti, jokati, tarnati, razglasiti; izklicevati

2. neprehodni glagol
jokati, kričati, jadikovati, vreščati; lajati; dreti se

to cry for the moon želeti si nemogoče
to cry fie at (ali shame against) s.th. zgražati se nad čim
to cry halves zahtevati svoj delež
to cry shame upon s.o. (o)sramotiti, grajati koga
to cry out one's eyes izjokati si oči
it's no good crying over spilt milk kar je, je
to cry out before one is hurt vnaprej tarnati
to cry wolf povzročiti prazen hrup, izgovarjati se na neresnično bolezen
to cry quits poravnati spor
to cry to s.o. poklicati koga
don't cry stinking fish umazano perilo peri doma
do not cry till you are out of the wood ne hvali dneva pred večerom
to cry craven vdati se, popustiti

cual

el cual, la cual, lo cual kateri -a -o; ki; kot, kakor, tako kot
respeto al cual glede katerega
la razón por la cual razlog, zaradi katerega
casos cuales ocurren a menudo primeri, kot se često dogajajo
por lo cual, por cual motivo zaradi česar
cual... cual... eden ... drugi; ta ... oni
cual más, cual menos eden več, drugi manj; vsak po svojih zmožnostih
cual o cual, tal cual tu pa tam eden, nekateri (maloštevilni)
a cual más (y mejor) vedno eden več ko drugi; (kot) za stavo
tal cual tako tako
tal cual lo digo tako, kot pravim
sea cual fuera naj bo, kot hoče
cual si (= como si) kot da
cual si no lo supiera kot da (on) tega ne bi vedel