zagrísti (-grízem)
A) perf. addentare; mordere:
pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte
B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.
1. addentare, mordere:
zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore
2. pren. penetrare; tagliare:
žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle
3. pren. accanirsi, sprofondare:
zagristi se v učenje accanirsi nello studio
Zadetki iskanja
- zahòd (-óda) m
1. tramonto (del sole)
2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente
3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo
4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali - zahodna elongacija stalna zveza
astronomija (o oddaljenosti proti zahodu) ▸ nyugati elongáció
Ob največji zahodni elongaciji vzide Merkur pred Soncem najbolj zgodaj, ob največji vzhodni elongaciji pa zaide za Soncem najpozneje. ▸ A „legnagyobb keleti elongáció” idején a Merkúr a a legkésőbbi időpontban nyugszik le Nap után, míg a „legnagyobb nyugati elongáció” idején a napfelkelte előtti legkorábbi időpontban kel fel. - zahtéva (-e) f domanda, esigenza, richiesta; preghiera, istanza; rivendicazione:
pisna, ustna zahteva domanda scritta, orale
gospodarske, politične zahteve esigenze, richieste; istanze economiche, politiche
zahteva za odškodnino richiesta di risarcimento, di indennizzo
zahteve trga le esigenze del mercato
na zahtevo a preghiera, su preghiera di
na zahtevo prizadete stranke su richiesta dell'interessato
ponovitev predstave je na splošno zahtevo si replica a richiesta generale
ozemeljske zahteve rivendicazioni, pretese territoriali - zaíti (sonce) se coucher, disparaître sous (ali à) l'horizon ; (zgrešiti pot) s'égarer, se perdre, se fourvoyer, faire fausse route
zaiti na kriva pota s'écarter du droit chemin, se dévoyer, mal tourner, se débaucher
v stisko zaiti tomber dans le besoin (ali la misére) ' - zájec zoologija lièvre moški spol ; (domači) lapin moški spol ; figurativno (bojazljivec) poule mouillée, froussard moški spol , poltron moški spol , couard moški spol ; (sezuvalo) retirebotte moški spol , arrache-botte moški spol
angorski zajec lapin angora
lov na zajce chasse ženski spol au lièvre
za tem grmom tiči zajec (figurativno) c'est là que gît le lièvre, voilà le hic, là est le nœud de l'affaire - zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.
1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)
2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo
3. aspirare, inspirare (aria)
4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città
5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti
6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti
7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva
8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente - zajésti (-jém)
A) perf.
1. pren. (porabiti, zapraviti za hrano) mangiare, mangiarsi:
zajedel je ves denar si è mangiato tutti i soldi
2. pren. (prebiti v uživanju hrane) consumare, sperperare, passare il tempo mangiando:
večino časa zaje in zapije la maggior parte della giornata la passa a mangiare e cioncare
B) zajésti se (-jém se) perf. refl.
1. (z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj) penetrare (rodendo), rodere:
črv se zaje v jabolko il verme rode la mela
2. (prodreti v kaj trdega) penetrare; tagliare:
vrv se mu je zajedla v roke la fune gli taglia le mani
3. insinuarsi, infiltrarsi:
prah se zaje v preprogo la polvere si infiltra nel tappeto - zakaj1 warum; wieso, aus welchem Grund; weshalb, weswegen; (čemu) wozu
zakaj le wieso
zakaj neki warum denn (überhaupt)
zakaj pa ne warum (denn) nicht
| ➞ → čemu - zakáj
A) adv.
1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo
2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)
B) zakáj (-a) m il perché:
zakajev je veliko i perché sono tanti
C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo - zakapljáti (-ám) perf.
1. gocciolare:
voda zakaplja iz pipe il rubinetto gocciola
2. cadere:
listi so zakapljali na sprehajalce le foglie cadevano sui passeggiatori - zaklàd (-áda) m
1. tesoro:
otok z zakladom l'isola del tesoro
igre lov na zaklad caccia al tesoro
kopičiti zaklade accumulare tesori
pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo
2. pren. tesoro:
umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese
3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi
4. pren. pozzo, arsenale:
on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza
5.
besedni zaklad lessico, vocabolario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro - zákon (postava) loi ženski spol ; (cerkveni) canon moški spol
stari (novi) zakon sv. pisma (zaveza) l'Ancienne (la Nouvelle) alliance; l'Ancien (le Nouveau) Testament
v duhu zakona dans l'esprit de la loi
v imenu zakona au nom de la loi
po zakonu selon (ali d'après) la loi
na temelju zakona en vertu de la loi
carinski zakon loi douanière
davčni zakon loi fiscale
izjemni zakon loi d'exception
kazenski zakon loi pénale (ali criminelle)
moralni zakon loi (de la) morale
naravni zakon loi de la nature, loi naturelle
okvirni zakon loi-cadre ženski spol
pokojninski zakon loi sur les retraites
temeljni zakon loi fondamentale
temeljni državni, ustavni zakon loi constitutionnelle
zakon o težnosti loi de la gravitation
tiskovni zakon loi sur la presse
vojni zakon loi martiale
volilni zakon loi électorale
zakon je bil sprejet (zavrnjen) la loi a été adoptée (rejetée)
biti v skladu z zakonom être conforme à la loi
biti v nasprotju z zakonom être en contradiction avec la loi
obiti zakon éluder (ali tourner) la loi
pasti pod zakon tomber sous le coup (ali sous l'application) de la loi
postati zakon passer en loi, acquérir force de loi
postaviti zakone légiférer
prekršiti zakon transgresser (ali enfreindre, violer) une loi; contrevenir à la loi
razglasiti zakon promulguer une loi
razveljaviti zakon abroger une loi
ravnati se po zakonu observer la loi, se conformer à la loi
spremeniti zakon modifier (ali amender) une loi
zakon je še v veljavi la loi est encore en vigueur (ali en application) - zákon2 (-óna) m
1. jur. legge:
tako določa, predpisuje zakon così stabilisce la legge
izglasovati, razglasiti zakon votare, emanare una legge
izvajati zakon mettere in atto una legge
kršiti, prekršiti zakon violare una legge
po zakonu prepovedano proibito per legge
osnutek, predlog zakona bozza, progetto di legge
cerkveni zakoni leggi canoniche
civilni, kazenski zakon legge civile, penale
enakost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
2. (pravilo ravnanja, vedenja) legge:
zakon gostoljubja la legge dell'ospitalità
pren. zakon divjine, džungle, močnejšega la legge della giungla, del più forte
zakon molčečnosti (pri mafiji) la legge dell'omertà
3. kem., fiz., biol., ekon., mat., jur., psih. legge:
fizikalni zakon legge della fisica
biološki zakon legge biologica
zakon ponudbe in povpraševanja la legge della domanda e dell'offerta
ekonomski, tržni zakoni le leggi del mercato
um. zakon perspektive la legge della prospettiva
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzeti zakon v svoje roke operare, punire arbitrariamente
jur. postaviti koga izven zakona mettere uno fuori legge
fiz. Arhimedov zakon la legge di Archimede
gravitacijski zakon legge di gravità
zakon vzajemnega učinka la legge dell'azione reciproca
zakon o ohranitvi energije la legge della conservazione dell'energia
biol. biogenetski zakon legge biogenetica
Mendlovi zakoni leggi di Mendel
zakon dednosti legge dell'ereditarietà
mat. zakon komutativnosti legge di commutatività
psih. zakon asimilacije legge di assimilazione
jur. navadni, posebni zakon legge ordinaria, speciale
okvirni zakon legge quadro
ustavni zakon legge costituzionale
začasni zakon legge stralcio
po zakonu, na podlagi zakona a termini di legge
PREGOVORI:
vsak zakon ima stranska vrata fatta la legge, trovato l'inganno - zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)
A) perf., imperf.
1. seppellire, sotterrare:
danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa
2. ficcare:
zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca
3. nascondere, celare, seppellire:
zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore
4. pren. ridurre:
zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze
B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. ficcarsi:
zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte
2. voj. trincerarsi
3. pren.
zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo
4. immergersi:
zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio - zakováti (-újem) perf.
1. inchiodare; inchiavardare; ribadire (il rivetto); incatenare:
zakovati ujetnike v verige incatenare i prigionieri
2. pren. inchiodare:
mraz je zakoval ladjo v led il freddo inchiodò la nave nel ghiaccio
3. pren. battere, picchiare
4. ferrare male (il cavallo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. spanec mu je zakoval oči dal sonno gli si chiusero le palpebre
pren. ekon. zakovati cene calmierare i prezzi - zakraljeváti (-újem) perf.
1. regnare, governare; ekst. soggiogare:
deželi so zakraljevali tujci il paese cadde sotto il dominio straniero
2. pren. regnare:
tišina zakraljuje nad vasjo sul villaggio regna, è sceso il silenzio
3. pren. svettare:
nad pokrajino so zakraljevali visoki tovarniški dimniki nel cielo svettarono alte le ciminiere delle fabbriche - zakrémžiti (-im)
A) perf. contorcere il viso; fare smorfie
B) zakrémžiti se (-im se) perf. refl. contorcersi; piangere:
ustnice so se mu nakremžile v posmeh le labbra si contorsero in una smorfia di scherno - zalágati (-am) | založíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. coprire
2. rifornire; approvvigionare:
zalagati s hrano approvvigionare
zalagati koga z novicami fornire a qcn. le notizie
3. coprire (le spese), pagare (al posto di qcn.)
4. finanziare (l'edizione di un libro, la registrazione di un disco)
5. star. fare uno spuntino, mangiare un boccone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zalagati svoje življenje rischiare la vita
založiti besedo za koga dire una buona parola a favore di qcn., patrocinare qcn.
igre založiti karto mettere troppe carte nel tallone
B) zalágati se (-am se) | založíti se (-ím se) imperf., perf. refl. mangiare - zaléči1 (-léžem) perf.
1. bastare, esser sufficiente; servire:
zdravila niso zalegla le medicine non sono servite
2. valere:
on zaleže za dva delavca equivale a due lavoratori, fa quanto due lavoratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nekdaj je denar kaj zalegel una volta il denaro serviva a qcs., aveva un valore
denar mu nič ne zaleže è bravo solo a spendere e spandere, ha le tasche bucate