Franja

Zadetki iskanja

  • zagrísti (-grízem)

    A) perf. addentare; mordere:
    pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
    pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte

    B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.

    1. addentare, mordere:
    zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore

    2. pren. penetrare; tagliare:
    žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
    jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle

    3. pren. accanirsi, sprofondare:
    zagristi se v učenje accanirsi nello studio
  • zahòd (-óda) m

    1. tramonto (del sole)

    2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
    veter piha od zahoda il vento soffia da occidente

    3. geogr. occidente, ovest, ponente:
    živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film o Divjem zahodu western
    Divji zahod Far West
    pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo

    4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
    gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali
  • zahodna elongacija stalna zveza
    astronomija (o oddaljenosti proti zahodu) ▸ nyugati elongáció
    Ob največji zahodni elongaciji vzide Merkur pred Soncem najbolj zgodaj, ob največji vzhodni elongaciji pa zaide za Soncem najpozneje. ▸ A „legnagyobb keleti elongáció” idején a Merkúr a a legkésőbbi időpontban nyugszik le Nap után, míg a „legnagyobb nyugati elongáció” idején a napfelkelte előtti legkorábbi időpontban kel fel.
  • zahtéva (-e) f domanda, esigenza, richiesta; preghiera, istanza; rivendicazione:
    pisna, ustna zahteva domanda scritta, orale
    gospodarske, politične zahteve esigenze, richieste; istanze economiche, politiche
    zahteva za odškodnino richiesta di risarcimento, di indennizzo
    zahteve trga le esigenze del mercato
    na zahtevo a preghiera, su preghiera di
    na zahtevo prizadete stranke su richiesta dell'interessato
    ponovitev predstave je na splošno zahtevo si replica a richiesta generale
    ozemeljske zahteve rivendicazioni, pretese territoriali
  • zaíti (sonce) se coucher, disparaître sous (ali à) l'horizon ; (zgrešiti pot) s'égarer, se perdre, se fourvoyer, faire fausse route

    zaiti na kriva pota s'écarter du droit chemin, se dévoyer, mal tourner, se débaucher
    v stisko zaiti tomber dans le besoin (ali la misére) '
  • zájec zoologija lièvre moški spol ; (domači) lapin moški spol ; figurativno (bojazljivec) poule mouillée, froussard moški spol , poltron moški spol , couard moški spol ; (sezuvalo) retirebotte moški spol , arrache-botte moški spol

    angorski zajec lapin angora
    lov na zajce chasse ženski spol au lièvre
    za tem grmom tiči zajec (figurativno) c'est là que gît le lièvre, voilà le hic, là est le nœud de l'affaire
  • zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

    1. attingere (udi pren. ); prendere:
    zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
    zajemati z žlico prendere col cucchiaio
    čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

    2. catturare:
    zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

    3. aspirare, inspirare (aria)

    4. coprire; abbracciare:
    oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
    s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

    5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
    organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
    zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
    zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

    6. catturare, far prigioniero:
    rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

    7. trarre, ricavare, ricevere:
    zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

    8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
    požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
    pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
    pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
    pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
    hidr. zajeti izvir catturare la sorgente
  • zajésti (-jém)

    A) perf.

    1. pren. (porabiti, zapraviti za hrano) mangiare, mangiarsi:
    zajedel je ves denar si è mangiato tutti i soldi

    2. pren. (prebiti v uživanju hrane) consumare, sperperare, passare il tempo mangiando:
    večino časa zaje in zapije la maggior parte della giornata la passa a mangiare e cioncare

    B) zajésti se (-jém se) perf. refl.

    1. (z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj) penetrare (rodendo), rodere:
    črv se zaje v jabolko il verme rode la mela

    2. (prodreti v kaj trdega) penetrare; tagliare:
    vrv se mu je zajedla v roke la fune gli taglia le mani

    3. insinuarsi, infiltrarsi:
    prah se zaje v preprogo la polvere si infiltra nel tappeto
  • zakaj1 warum; wieso, aus welchem Grund; weshalb, weswegen; (čemu) wozu
    zakaj le wieso
    zakaj neki warum denn (überhaupt)
    zakaj pa ne warum (denn) nicht
    | ➞ → čemu
  • zakáj

    A) adv.

    1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
    zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
    se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
    greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

    2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
    zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

    B) zakáj (-a) m il perché:
    zakajev je veliko i perché sono tanti

    C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
    cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo
  • zakapljáti (-ám) perf.

    1. gocciolare:
    voda zakaplja iz pipe il rubinetto gocciola

    2. cadere:
    listi so zakapljali na sprehajalce le foglie cadevano sui passeggiatori
  • zaklàd (-áda) m

    1. tesoro:
    otok z zakladom l'isola del tesoro
    igre lov na zaklad caccia al tesoro
    kopičiti zaklade accumulare tesori
    pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo

    2. pren. tesoro:
    umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese

    3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
    izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi

    4. pren. pozzo, arsenale:
    on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza

    5.
    besedni zaklad lessico, vocabolario
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro
  • zákon (postava) loi ženski spol ; (cerkveni) canon moški spol

    stari (novi) zakon sv. pisma (zaveza) l'Ancienne (la Nouvelle) alliance; l'Ancien (le Nouveau) Testament
    v duhu zakona dans l'esprit de la loi
    v imenu zakona au nom de la loi
    po zakonu selon (ali d'après) la loi
    na temelju zakona en vertu de la loi
    carinski zakon loi douanière
    davčni zakon loi fiscale
    izjemni zakon loi d'exception
    kazenski zakon loi pénale (ali criminelle)
    moralni zakon loi (de la) morale
    naravni zakon loi de la nature, loi naturelle
    okvirni zakon loi-cadre ženski spol
    pokojninski zakon loi sur les retraites
    temeljni zakon loi fondamentale
    temeljni državni, ustavni zakon loi constitutionnelle
    zakon o težnosti loi de la gravitation
    tiskovni zakon loi sur la presse
    vojni zakon loi martiale
    volilni zakon loi électorale
    zakon je bil sprejet (zavrnjen) la loi a été adoptée (rejetée)
    biti v skladu z zakonom être conforme à la loi
    biti v nasprotju z zakonom être en contradiction avec la loi
    obiti zakon éluder (ali tourner) la loi
    pasti pod zakon tomber sous le coup (ali sous l'application) de la loi
    postati zakon passer en loi, acquérir force de loi
    postaviti zakone légiférer
    prekršiti zakon transgresser (ali enfreindre, violer) une loi; contrevenir à la loi
    razglasiti zakon promulguer une loi
    razveljaviti zakon abroger une loi
    ravnati se po zakonu observer la loi, se conformer à la loi
    spremeniti zakon modifier (ali amender) une loi
    zakon je še v veljavi la loi est encore en vigueur (ali en application)
  • zákon2 (-óna) m

    1. jur. legge:
    tako določa, predpisuje zakon così stabilisce la legge
    izglasovati, razglasiti zakon votare, emanare una legge
    izvajati zakon mettere in atto una legge
    kršiti, prekršiti zakon violare una legge
    po zakonu prepovedano proibito per legge
    osnutek, predlog zakona bozza, progetto di legge
    cerkveni zakoni leggi canoniche
    civilni, kazenski zakon legge civile, penale
    enakost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge

    2. (pravilo ravnanja, vedenja) legge:
    zakon gostoljubja la legge dell'ospitalità
    pren. zakon divjine, džungle, močnejšega la legge della giungla, del più forte
    zakon molčečnosti (pri mafiji) la legge dell'omertà

    3. kem., fiz., biol., ekon., mat., jur., psih. legge:
    fizikalni zakon legge della fisica
    biološki zakon legge biologica
    zakon ponudbe in povpraševanja la legge della domanda e dell'offerta
    ekonomski, tržni zakoni le leggi del mercato
    um. zakon perspektive la legge della prospettiva
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzeti zakon v svoje roke operare, punire arbitrariamente
    jur. postaviti koga izven zakona mettere uno fuori legge
    fiz. Arhimedov zakon la legge di Archimede
    gravitacijski zakon legge di gravità
    zakon vzajemnega učinka la legge dell'azione reciproca
    zakon o ohranitvi energije la legge della conservazione dell'energia
    biol. biogenetski zakon legge biogenetica
    Mendlovi zakoni leggi di Mendel
    zakon dednosti legge dell'ereditarietà
    mat. zakon komutativnosti legge di commutatività
    psih. zakon asimilacije legge di assimilazione
    jur. navadni, posebni zakon legge ordinaria, speciale
    okvirni zakon legge quadro
    ustavni zakon legge costituzionale
    začasni zakon legge stralcio
    po zakonu, na podlagi zakona a termini di legge
    PREGOVORI:
    vsak zakon ima stranska vrata fatta la legge, trovato l'inganno
  • zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. seppellire, sotterrare:
    danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa

    2. ficcare:
    zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca

    3. nascondere, celare, seppellire:
    zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore

    4. pren. ridurre:
    zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
    zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
    zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze

    B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ficcarsi:
    zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte

    2. voj. trincerarsi

    3. pren.
    zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo

    4. immergersi:
    zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
    zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio
  • zakováti (-újem) perf.

    1. inchiodare; inchiavardare; ribadire (il rivetto); incatenare:
    zakovati ujetnike v verige incatenare i prigionieri

    2. pren. inchiodare:
    mraz je zakoval ladjo v led il freddo inchiodò la nave nel ghiaccio

    3. pren. battere, picchiare

    4. ferrare male (il cavallo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. spanec mu je zakoval oči dal sonno gli si chiusero le palpebre
    pren. ekon. zakovati cene calmierare i prezzi
  • zakraljeváti (-újem) perf.

    1. regnare, governare; ekst. soggiogare:
    deželi so zakraljevali tujci il paese cadde sotto il dominio straniero

    2. pren. regnare:
    tišina zakraljuje nad vasjo sul villaggio regna, è sceso il silenzio

    3. pren. svettare:
    nad pokrajino so zakraljevali visoki tovarniški dimniki nel cielo svettarono alte le ciminiere delle fabbriche
  • zakrémžiti (-im)

    A) perf. contorcere il viso; fare smorfie

    B) zakrémžiti se (-im se) perf. refl. contorcersi; piangere:
    ustnice so se mu nakremžile v posmeh le labbra si contorsero in una smorfia di scherno
  • zalágati (-am) | založíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. coprire

    2. rifornire; approvvigionare:
    zalagati s hrano approvvigionare
    zalagati koga z novicami fornire a qcn. le notizie

    3. coprire (le spese), pagare (al posto di qcn.)

    4. finanziare (l'edizione di un libro, la registrazione di un disco)

    5. star. fare uno spuntino, mangiare un boccone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zalagati svoje življenje rischiare la vita
    založiti besedo za koga dire una buona parola a favore di qcn., patrocinare qcn.
    igre založiti karto mettere troppe carte nel tallone

    B) zalágati se (-am se) | založíti se (-ím se) imperf., perf. refl. mangiare
  • zaléči1 (-léžem) perf.

    1. bastare, esser sufficiente; servire:
    zdravila niso zalegla le medicine non sono servite

    2. valere:
    on zaleže za dva delavca equivale a due lavoratori, fa quanto due lavoratori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nekdaj je denar kaj zalegel una volta il denaro serviva a qcs., aveva un valore
    denar mu nič ne zaleže è bravo solo a spendere e spandere, ha le tasche bucate