Franja

imitātrīx -īcis, f (k imitātor) posnemovalka: Plin., i. ales O.(oponašajoča) papiga, imitatrix boni voluptas Ci. ki slepo posnema le zunanji videz … , fama, gloriae i. Ci.

imiter [-te] verbe transitif posnemati; oponašati; kopirati; ponarediti; za vzor (si) vzeti, ravnati se (quelqu'un po kom)

imiter un billet de banque ponarediti bankovec
cette pierre imite le rubis ta kamen je kot rubin

im-madēscō (in-madēscō) -ere -maduī omočiti se, ovlažiti se, orositi se (le v pf.): Amm., Plin., tenuis graviore favonius austro immadavit Stat., credibile est lacrimis immaduisse genas O.

immagine f

1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

3. zool. imago, odrasla žuželka

4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva

immatériel, le [-rjɛl] adjectif breztelesen, brezsnoven, duhoven

immerger [imɛrže] verbe transitif potopiti

s'immerger potopiti se
les rochers sont immergés à marée haute v plimi so skale preplavljene z vodo
le sous-marin s'immerge rapidement podmornica se hitro potopi

imminent, e [-nɑ̃, t] adjectif skorajšen, bližnji, neposreden; neposredno preteč; v kratkem pričakovanju

le conflit est imminent preti skorajšen konflikt

im-mōlītus (in-mōlītus) 3 (in, molīrī) kje (od tal navzgor) vzidan, zgrajen; le v jur. izrazu (aliteracija): quae in loca publica inaedificata immolitaque privati habebant, intra triginta dies demoliti sunt L.

immondizia f smeti; odpadki:
deposito delle immondizie odlagališče smeti, smetišče; deponija
vietato depositare le immondizie prepovedano odlagati smeti

immortel, le [-tɛl] adjectif nesmrten, neumrljiv; figuré neminljiv; masculin nesmrtnik (bog, boginja, familier član francoske akademije)

les immortels bogovi
gloire féminin immortelle nesmrtna slava; féminin, botanique suhocvetnica

im-mūnis (in-mūnis), stlat. immoenis -e (in [priv.], mūnia) prost obveznosti (dajatve ali dela)

1. occ.
a) prost davkov: nos piratas inmunes, socios vectigales habemus Ci., Centuripini et Halaesini inmunes populi Ci., cives apud Iugurtham inmunes S.; tako tudi o zemljiščih: qui agros inmunes liberosque arant Ci., duo milia iugerum inmunia Ci., praedia inmunia meliore condicione sunt, quam illa, quae pensitant Ci.; z objektnim gen.: i. portoriorum L.; metaf. ne da bi prinašal prispevke (gr. σύμβολον) ali darila: Gell. te inmunem tingere meis poculis (nolo) H. ne da bi prispeval k skupnemu pikniku, (prim. gr. ἀσύμβολος), quem scis inmunem Cinarae placuisse rapaci H. ne da bi dajal daril, brez daril, inmunis … fucus V. ob prispevkih drugih živeči = zajedavski —, brezdelni trot.
b) prost vojaške službe, — vojaščine: una centuria immunis facta est militiā L., immunes militarium operum L., ceterorum inmunes nisi hostis propulsandi T. sicer prosti vojaške službe, le zavezani bojevati se: immunes ab omni opere Suet.

2. meton. dolžnosti (obveznosti) zanemarjajoč, nevesten, nepostrežljiv: Pl., virtus non inhumana neque inmunis est Ci., o ingratifici Argivi, inmunes Grai Acc. ap. Ci. malovestni; podobno: immoene facinus Pl. nehvaležno delo.

3. metaf. prost, nedotaknjen, čist, oproščen (česa); nav. z objektnim gen.: Sen. ph., Vell., soli isto praetore omnium rerum immunes fuerunt Ci., urbs belli inmunis V., vobis immunibus huius esse mali dabitur O., i. boni O. nedeležen, bos immunis aratri O. ki se še ni dotaknil pluga, immunes operum O., immunem aequoris Arcton O. gr. οἵη δ' ἄμμορός ἐστι λοέτρων Ὠκεάνοιο Hom. (Ilias) sam in edin se ogiblje kopeli v vodah Okeana; z abl.: calamitate, vitiis Vell.; z ab in abl.: Lact., domus immunis ab omnibus arbitris Vell. nemotena, terrarum pars imm. a periculo Sen. ph., dentes inm. a dolore Plin.; potem abs.: inmunis (sc. scelerum) aram si tetigit manus H. „čista“ roka, immunis tellus O. neobdelana, immune caelum Sen. tr. še nedotaknjeno, natura locorum iussit, ut immunes mixtis serpentibus essent Lucan. nepoškodovani.

im-pāscō (in-pāscō) -ere pasti na; najdemo le pass. impāscor pasti se na: quibus (locis) impascitur pecus Col., ac neque suem velimus impasci Col.

impassible [-sibl] adjectif brezčuten, neobčutljiv, ravnodušen, flegmatičen, hladnokrven; neomajen

impassible devant le danger hladnokrven pred nevarnostjo

impasticciare v. tr. (pres. impasticcio)

1. pren. (abboracciare) skrpati, zmašiti:
impasticciare un lavoro skrpati delo

2. (ingarbugliare) zaplesti, zapletati:
impasticciare le cose stvari zaplesti

impeciare v. tr. (pres. impecio) smoliti:
impeciarsi le orecchie pren. delati se gluhega

impersonnel, le [-nɛl] adjectif neoseben, brezoseben

verbe masculin impersonnel bezoseben glagol

(impes), gen. -petis, abl. -pete, abl. pl. -petibus, m (impetere: nom. le pri Prisc., drugi navedeni skloni le pri pesnikih; prim. impetus) hitro in silovito prodiranje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, sila gibanja: capere impetis auctum Lucr., impete vasto fertur O., trudunt (venti) res ante ruuntque impetibus crebris Lucr.; meton. (po zaletu nastala) dalj(ava), dolžina, globina: despectum praebet sub terras inpete tanto, a terris quantum caeli patet altus hiatus Lucr.

impigliare

A) v. tr. (pres. impiglio) zaplesti

B) impigliarsi (pres. mi impiglio) zaplesti, zapletati se (tudi pren.):
il vestito le si impigliò nei rami obleka se ji je zapletla v veje

impinguare v. tr. (pres. impinguo)

1. odebeliti, rediti

2. pren. zrediti; obogatiti; napolniti:
le forti imposte impinguano le casse dello stato veliki davki polnijo državno blagajno