Franja

frāternus 3, adv. -ē (frāter)

1. bratov, brat(ov)ski: amor Ci., C., hereditas Ci. po bratu, mors Ci., V., parricidium Ci. dokazan bratomor, nex H. bratomor, toda caedes fr. V. umor, ki ga je zagrešil brat; lyra H. od brata (Merkurja) dobljena, fr. litora V. (ker je Erik kot Venerin sin Enejev brat), fraternis Iuppiter subdidit undis O. z valovi (z morjem) svojega brata (Neptuna), fr. pax O. z brati, fr. sanguis Lucan., si fraterne faciunt Ci., fraterne interrogare Hier.

2. sorodovinski, sorodnikov, soroden: sanguis V., pectora, fama Val. Fl.; subst. n. pl.: fraterna peto O. bratrančevo (= bratranca Ahila) dediščino (orožje) zahtevam.

3. metaf. prijateljski, prijateljev, tovarišev, drugov: fr. amor in nos Ci. ep., fr. necessitudo Ci., longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. ime, „zavezni bratje“ („pobratimi“), ki jim ga je dal rim. narod, fr. foedus H., fraternis animis adnuimus H. kakor bratje, v bratski slogi, maerens fraterna morte iuvencus V. zaradi smrti svojega tovariša, fraterne ab aliquo amari Ci. ep.

freccia f (pl. -ce)

1. puščica, strelica:
incoccare, scagliare la freccia nastaviti puščico na lok, izstreliti puščico
avere molte frecce al proprio arco pren. imeti več želez v ognju
correre come una freccia pren. teči hitro kot strelica
Freccia del Sud, Freccia Azzurra Južna strelica, Modra strelica (ekspresni vlaki)

2. pren. zloben, zbadljiv namig, puščica, zbadljivka

3.
freccia di direzione avto nekoč smernik
freccia del campanile konica zvonika
a freccia puščičast
ala a freccia aero puščičasto krilo

frénésie [frenezi] féminin besnost, besnenje, burnost; silovitost, viharnost, strastnost

avec frénésie kot brezumen

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.

frequentātiō -ōnis, f (frequentāre)

1. kopičenje, zbiranje, pogostna (upo)raba,
a) sploh: Ap., matrimoniorum Gell., populorum Aug.
b) kot ret. t. t.: densa … verborum fr. Corn., argumentorum, consequentium fr. Ci.
c) kot govorna figura: kratka ponovitev (zbiranje) po vsem govoru raztresenih glavnih stvari: Corn. (4, 40, 52).

2. kup: Cass.

frequentātīvus 3 (frequentāre) ponavljalen, ponavljajoč se (kot ret. t. t.): Porph., Serv., verba Gell.

fresco

A) agg. (m pl. -chi)

1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva

3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh

4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete

B) m

1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

2. tekstil fresko (tkanina)

C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...

Fressen, das, hrana, žrtje; ein gefundenes Fressen figurativ kot zanalašč; zum Fressen gern haben imeti za požreti rad

frétiller [-tije] verbe intransitif poskakovati, premetavati se, zvijati se; tresti se

frétiller de joie poskakovati od veselja
le chien frétille de la queue pes mahlja z repom
frétiller comme une anguille poskakovati, zvijati se kot jegulja

friend¹ [frend] samostalnik
prijatelj(ica), tovariš(ica), kolega, -gica; znanec, -nka; pomočnik, podpornik, -nica

a friend at court vplivna oseba
bosom friend pravi prijatelj
to make friends skleniti prijateljstvo; spraviti, pobotati se
a good friend is my nearest relation dober sosed je boljši kot deset stricev
a friend in need is a friend indeed v sili spoznamo pravega prijatelja
Society of friends kvekersko društvo

fright¹ [frait] samostalnik
strah, groza
domačno strašilo

in a fright ves iz sebe, prestrašen
to take fright prestrašiti, splašiti se
to give s.o. fright prestrašiti koga
to look a perfect fright biti kot strašilo

fringuēllo m

1. zool. ščinkavec (Fringilla coelebs)
fringuello marino kalin (Pyrrhula europea)

2.
cantare come un fringuello peti kot slavček, kot škrjanček

frit indecl. zrnce na vrhu klasu, manjše kot granum: Varr.

froid [frwa] masculin mraz, hlad(nost); tehnika dosezanja nizkih temperatur

froid rigoureux, intense oster mraz
froid noir, de canard, de loup pasji mraz
il est ingénieur dans le froid on je inženir za hladilne naprave
j'ai froid zebe me
j'ai froid aux mains zebe me v roke
il fait froid mraz, hladno je
il fait dix degrés de froid deset stopinj mraza je (pod ničlo)
il fait froid à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
coup masculin de froid nenaden mraz
sensation féminin de froid občutek mraza
vague féminin de froid val mraza
attraper un chaud et un froid prehladiti se
ne pas avoir froid aux yeux biti (pre)drzen
il y a du froid entre eux med njima je hladno razmerje
cela donne froid dans le dos srh spreleti (človeka) ob tem
cela m'a fait froid dans le dos srh me je obšel ob tem
battre froid à quelqu'un (figuré) komu hrbet pokazati, hladneje ga sprejeti kot običajno
être en froid avec quelqu'un izogibati se koga, ne ga marati
jeter du froid, un froid mučno (kot mrzla prha) učinkovati
prendre froid prehladiti se
souffrir froid trpeti mraz, zmrzovati
mourir de froid zmrzniti, umreti od mraza
vivre en froid avec quelqu'un ne hoteti imeti opravka s kom

frollare

A) v. intr. (pres. frōllo) mehčati (meso); pustiti, da se uleži:
mettere qcn. a frollare pren. spraviti koga pod ključ
lasciare una pratica a frollare odlašati z rešitvijo zadeve

B) ➞ frollarsi v. rifl. (pres. mi frōllo) zmehčati se, uležati se:
certe carni si frollano più rapidamente di altre eno meso se prej omehča kot drugo

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

frūmentārius 3 (frūmentum)

1. žiten, iz žita, za žito: Ap., Front., ager, campus Varr., loca C., fr. provinciae C. ali fr. praesidia rei publ. ki dajejo žito, žitorodne, žitnice, utilitas Siciliae consistit in re frumentaria Ci. temelji na pridelovanju žita, per quaestores rem frumentariam administrare Ci. dobavljanje žita, zalaganje z žitom, ad M. Scaurum rem frumentariam translatam esse Ci. nadzorstvo nad uvozom žita, fr. quaestus Ci. žitna trgovina, iste praedo fr. Ci. žitni tat, lex fr. Ci. causa fr. Ci. pravda zaradi žita, largitio Ci. žitne podaritve, lex Ci. navis C. (ladja) žitarica (= za oskrbo z žitom), negotiator Plin. žitar, trgovec z žitom, mensores Dig.

2. subst.
a) frūmentārius -iī, m α) žitni prekupčevalec, trgovec z žitom, žitar: Ci., L.; za časa cesarjev so bili frumentarii tudi tajni ogleduhi: Aur. β) kot voj. t. t. v pl. preskrbovalci živeža, živežni oddelki (v vojski): Caninius … in frumentarios … impetum fecit Hirt.
b) frūmentāria -ae, f (sc. actio) obravnava zaradi žita: Ci., Prisc., Prob.

frūmentātiō -ōnis, f (frūmentārī)

1. kot voj. t. t.: nabavljanje žita, preskrbovanje z žitom, dovažanje žita: Suet., confectā frumentatione C., frumentationibus pabulationibusque Romanos prohibere C. ovirati Rimljane pri preskrbovanju z žitom in zeleno krmo, ovirati jim nabavljanje žita in zelene krme, omnīs nostras pabulationes frumentationesque observabat C.

2. razdeljevanje žita, hrane: Suet., (August. 40, 42), Tert.

frūmentātor -ōris, m (frūmentārī)

1. žitar, trgovec z žitom: periculum quoque ab impetu hominum ipsis frumentatoribus fuit L.

2. (kot voj. t. t.) preskrbovalec žita, živežnik = vojak, ki hodi po živež: improviso impetu Gallorum cum frumentatoribus est circumventus L., partem (copiarum) ad consectandos vagos frumentatores emisit L.

frūmentum -ī, n (iz *frūg-smentum: fruī)

1. žito, žitno zrnje, v pl. žitne vrste: Varr., H., Col. idr. in tuis horreis omne frumentum Siciliae fuit Ci., ut frumenta nata sunt, ita decumae veneunt Ci., frumenta in agris matura non erant C., frumentum de area tollere C. dati mlatiti; meton.: frumento Caesarem intercludere C. ovirati ga pri dobivanju žita, ovirati mu dobivanje žita.

2. occ. pšenica (kot poglavitna žitna vrsta v Italiji) Mart., Ap., Veg., Amm., Vulg.: umor ex hordeo aut frumento … corruptus T. pivo, narejeno iz ječmena ali pšenice.

3. metaf. frumenta smokvine pečke: Plin.