Franja

ποιητέος 3 (adi. verb. od ποιέω) kar se mora (more) storiti, mogoč.

ποιητικός 3 stvarjalen, tvorilen, pesniški; subst. ἡ pesništvo.

ποιητός 3 (ποιέω) narejen, napravljen, izkopan (studenec), dobro izdelan, dobro zidan, zgrajen.

ποικίλος 3 [Et. kor. peik', vrezati, vdelati; slov. pisati, pisan, pester, postrv; sor. pingo (iz kor. peig), pinxi, pictor] 1. a) pisan, pester, izpreminjast, raznobojen, progast, marogast παρδαλέη, νεβρίδες; b) umetno izdelan, pisano ali umetno tkan (vezen), okrašen s cvetkami (vezeninami). 2. a) umetno zavozlan δεσμός, zapleten, zamotan, težaven νόμος; b) zvijačen, zvit, prebrisan, premeten; c) različen, mnogovrsten ἀγαθόν. – ἡ Ποικίλη (στοά) pisana, s slikami okrašena lopa. – adv. ποικίλως. 3. a) pisano, ποικίλως πως ἔχει ταῦτα stvar je precej pisana (pestra), to je pač različno; b) lokavo, zvito.

ποιμένιος 3 poet. selski, pastirski.

ποιμνήιος 3 (ποίμνη) ep. ki spada k čredi, σταθμός (kravji, ovčji) hlev.

ποιός 3 nekateri, nekak(šen).

ποῖος 3, ion. κοῖος [Et. iz qwōiwo-] vprašalni zaimek v dir. in indir. vprašanju: kakšen? kateri? kak? včasih v zvezi s spolnikom ali τις; κοῖα ταῦτα λέγεις; na katere stvari misliš s tem? κοῖόν μέ τινα νομίζουσιν εἶναι, za kakšnega moža me neki imajo? κοίῃ (ὁδῷ) kako ? zakaj ?

πολεμήιος 3 (πόλεμος) ep. ki spada k vojski, ἔργα bojni čini.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολιός 3 siv(kast), belkast; sivolas, star.

πολῑτικός 3 1. meščanski, državljanski, iz državljanov sestoječ, τὸ πολιτικόν meščani, meščanstvo. 2. a) državen, javen, političen, ustaven; b) izveden (spreten) v državnih poslih, državniški; ὁ πολιτικός državnik, ἡ πολιτική državništvo, državoznanstvo, τὰ πολιτικά javne zadeve, politika, politične razmere. – adv. -κῶς ustavno, strogo pravično, kakor se spodobi državljanu.

πολλα-πλάσιος, ion. -πλήσιος 3 mnogoternat, mnogoteren, mnogo več(ji), velikokrat večji, mnogobrojen. – adv. πολλαπλάσια mnogo bolj (več).

πολλοστός 3 (sup. od πολύς) eden izmed mnogih, eden kakor mnogi drugi = majhen, neznaten, τὸ πολλοστὸν μέρος najmanjši del.

πολύ-φορβος 2 in 3 (φορβή) ep. ki jih mnogo hrani ali redi, γῆ rediteljica.

πομπαῖος 3 (πέμπω) poet. ki spremlja; subst. ὁ spremljevalec, vodnik.

πομπικός 3 krasen, veličasten.

πόμπιμος 3 (πέμπω) poet. 1. spremljajoč, odpošiljajoč. 2. od-, doposlan τινί.

πονηρός 3 (πονέω) 1. naporen, težaven, nadležen, slab. 2. a) hudoben, strahopeten, neraben, bolan, nesposoben; nevaren, škodljiv, sovražen; b) malopriden, ničvreden, zloben; subst. τὰ πονηρά zločinstva, hudobna dejanja, ὁ πονηρός zločinec, hudobnež. – adv. -ρῶς slabo, hudobno, s trudom.

πόντιος 3 (πόντος) poet. v (na) morju bivajoč, (po)morski; subst. ἡ morska boginja.