Franja

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

sēde f

1. relig. stolica, sedež:
Santa Sede Sveta stolica
sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež

2. bivališče:
avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju

3. sedež (javnega urada, podjetja):
Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala

4.
sede dell'accento jezik naglasni zlog
sede stradale (carreggiata) avto vozišče
sede di valvola strojn. sedež ventila

5.
in sede di na, pri, ob:
in sede di esami šol. na izpitih
in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
in sede privata pren. zasebno, privatno
in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju

sedem¹ [é] sieben
po sedem zu siebt
sedem mark sieben Mark
sedem dni sieben Tage
v sedemih dneh in sieben Tagen, heute in sieben Tagen
sedem in pol siebeneinhalb
sedem minut hoda sieben Gehminuten
sedem tisoč siebentausend
starost: star sedem ur/dni/tednov/mesecev/let siebenstündig/siebentägig/siebenwöchig/siebenmonatig/ siebenjährig
za ponavljanje: na vsakih sedem ur/dni/tednov/mesev/let siebenstündlich/siebentäglich/siebenwöchentlich/siebenjährlich
za uro: sedem je es ist sieben Uhr
ob sedmih um sieben Uhr
točno ob sedmih Punkt sieben
je pol sedmih es ist halb sieben
figurativno imeti obraz, kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder
knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln

sédem seven

(v skupinah) po sédem by seven
ob sedmih at seven o'clock
sédem in pol seven and a half

sédem sept

ob sedmih à sept heures

sédem (sêdmih) numer.

1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

sédem siete

ob sedmih a las siete

sedemdesetletnica samostalnik
1. (sedemdeseta obletnica) ▸ hetvenedik évfordulóAvtobiografija je izšla ob avtorjevi sedemdesetletnici. ▸ kontrastivno zanimivo Az önéletrajz a szerző hetvenedik születésnapjára jelent meg.
Onkološki inštitut te dni praznuje svojo sedemdesetletnico delovanja. ▸ Az onkológiai intézet ezekben a napokban ünnepli a működésének hetvenedik évfordulóját.

2. (sedemdesetletna ženska) ▸ hetvenéves
Najmlajši pohodnik, ki je imel okoli dve leti, se je na poti pustil nositi, najstarejša pohodnica je bila sedemdesetletnica. ▸ kontrastivno zanimivo A legfiatalabb, két év körüli túrázó útközben hagyta magát vinni, a legidősebb túrázó pedig egy hetvenéves hölgy volt.

3. ponavadi v množini (ženska, stara med 70 in 79 let) ▸ hetvenes
Dolga, pletena jopica skrije kakšen odvečen kilogram okrog pasu, bokov in stegen, v njej pa so enako dobro videti trideset-, petdeset- in sedemdesetletnice. ▸ A hosszú, kötött kardigán elrejti a derék és a csípő körül, valamint a combokon lerakódott néhány pluszkilót, és ugyanolyan jól áll a harmincasoknak, az ötveneseknek és a hetveneseknek is.

sedemnájsti (-a -o) numer. diciassettesimo; diciassette:
v sedemnajstem letu je a diciassette anni, all'età di diciassette anni
predavanje je ob sedemnajstih la conferenza è alle 17
hist., voj. 17. pešpolk 17^o reggimento di fanteria (in cui servivano soldati sloveni)
sedemnajsto stoletje il secolo 17^o, il seicento

sedéti to sit, to be sitting, to be seated; (ptice) to perch; (na jajcih) to hatch

sedéti s spodvitimi nogami to sit cross-legged
sedéti ob kom to sit beside someone, to sit by someone's side
sedéti pri mizi to sit at table
dobro sedi na konju he has a good seat
sedéti slikarju to sit for a painter
vedno sedi pri knjigah he is always bent over his books
vedno doma sedi he is a stayat-home, he leads a sedentary life
sedéti in lenariti to sit idle
sedéti v zaporu to be in prison, to be imprisoned, to be confined, to undergo one's term of punishment, to serve one's sentence; pogovorno to do time; žargon to do bird
sedéti na trnih, kot na šivankah to be on tenterhooks
sedéti na ušesih (figurativno) to be deaf to, not to listen to, to be inattentive

sêdmi septième

sedmi marec le sept (7) mars
Karl VII. Charles VII (sept)
ob sedmi uri, ob sedmih à sept heures

sêdmi (-a -o) numer. settimo (7^o, VII); sette:
sedmi v mesecu il sette del mese
danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
kovati v sedmo nebo portare alle stelle
predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
alp. sedma stopnja settimo grado
rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare

Sedūnī -ōrum, m Sedúni, helvetijsko pleme ob Rodanu, ki je živelo v Švici v okolici današnjega mesta Sitten, fr. Sion (kanton Valis (Wallis)): C.

Segesta¹ -ae, f Segésta

1. rimsko ime starega mesta Akesta (Acesta, Ακέστη) na severozahodni obali Sicilije (ob Fiume Caldo-Freddo na Monte Varvaro, približno 10 km jugo-jugozahodno od današnjega mesta Castellamare): CI. Od tod adj. Segestānus 3 segéstski, segestánski: civitas, Diana CI.; subst. Segestānī -ōrum, m Segestáni, preb. Segeste: CI., T., PLIN. – Obl. Segestēnsēs -ium, m je posledica napačnega tolmačenja rokopisa nam. Acestēnsēs pri CI. (In Verrem 3, 83).

2. Segesta Tigulliōrum Tigúlijska Segésta, mesto v Ligúriji (zdaj Sestri Levante): PLIN.

segnale m

1. znak, znamenje, signal:
segnale acustico, ottico zvočni, svetlobni signal
al segnale convenuto ob dogovorjenem znaku
segnale orario napoved časa (na radiu, televiziji)
segnale stradale prometni znak

2. ekst. železn.
segnale d'allarme, d'emergenza zasilna zavora

3. (segnacarte) bralni znak

4.
segnale audio, video rtv avdio, video signal

Segodūnum -ī, n Segodún(um), glavno mesto Rutenov ob severni meji Narbonske Galije (zdaj Rodez): CI.

Segovax (z inačico Segonax) -acis ali -actis, m Ségovaks (Ségovak, Ségovakt), Ségonaks (Ségonak, Ségonakt), eden od britanskih tetrarhov v Kantiju (Kanciju (Cantium), zdaj Kent) ob Cezarju: C.

sein² (bin, bist, ist, sind, seid, sind; sei, seist, sei, seien, seiet, seien; war, gewesen)

1. biti; dem ist so je tako; dem ist nicht so ni tako; es sei denn razen če; sei es so ... bodi tako ...; sei es, wie es wolle naj bo, kar hoče; mir ist als ob... zdi se mi, kot da bi ...; es ist zu... treba je..., gre...; kann sein je že mogoče; für/gegen etwas sein biti za/proti čemu; es ist an ihm na njem je, sedaj mora on ...; jemandem recht/egal sein biti prav/vseeno (komu); (nicht) nach etwas sein (ne) biti do (česa)

2. etwas lassen opustiti (kaj), ne storiti (česa)

3. da sein biti (tu), obstajati; so sein biti tak(o); heraus sein biti zunaj, ne biti (več) vpleten; hier sein biti tu; zusammen sein biti skupaj

seis šest; šestica

el seis de abril 6. april
a las seis de la mañana ob šestih zjutraj

Seite², die, (-, -n) stran; plat; Mathematik stranica; Technik, figurativ bok; schwache Seite šibka plat, šibka točka; starke Seite močna točka, prednost; rechte Seite bei Stoffen: lice;
an: Seite an Seite z ramo ob rami;
auf: auf der einen Seite, auf der anderen Seite po eni plati, po drugi plati; auf die Seite bringen spraviti stran, dati na stran; auf die Seite legen dati na stran; etwas auf die Seite schaffen spraviti (kaj) zase; jemanden auf die Seite schaffen spraviti (koga) s poti (ubiti); auf jemandes Seite stehen biti na (čigavi) strani; auf seine Seite bringen pridobiti zase; sich auf jemandes Seite schlagen prestopiti h komu, pridružiti se komu; sich auf die faule Seite legen lenariti;
nach: nach allen Seiten na vse strani;
von: von seiner Seite z njegove strani, od njega; von der Seite ansehen gledati od strani, figurativ gledati postrani; nicht von der Seite weichen na zapustiti niti za trenutek;
zu: zur Seite stehen stati ob strani