Franja

pāvō¹ -ōnis, m (etim. nezanesljiva; vsekakor je beseda prevzeta iz enega od vzhodnjaških jezikov; prim. gr. ταώς = ταƑώς pav, stvnem. pfāwo, nem. Pfau, sl. pav, hr. pàun, lat. paupulō) pav, Junoni posvečena ptica (Iunonia avis O.): Varr., Ci., Col., Plin.; njegovo meso je bilo v Rimu zelo priljubljena jed: Ci., Iuv.; njegov rep je Junona okrasila z Argovimi očmi: O.; rep so včasih uporabljali kot muhalnik: Mart.; s pristavkom masculus za samca, femina za samica: Col., Gell.

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

pedārius 3 (pēs) k nogi sodeč, nožen; metaf. pedāriī senātōrēs senatorji nižjega ranga (druge vrste), ki še niso opravljali nobene kurulske službe in niso smeli javno in samostojno izraziti svojega mnenja, ampak so le pritrjevali drugim: Varr. ap. Gell., T.; enako subst. pedāriī -ōrum, m: Ci. ep.; v sg.: pedārius senator Fest., pedarii sententia Lab. ap. Gell.

pedes -itis, m (pēs)

1. pešec, hodec: S., O. idr., seu cum pedes iret in hostem seu spumantis equi foderet calcaribus armos V., etiamsi pedes incedat L., rex agmen circumibat pedes Cu.; occ. vojak pešec, vojak pehote, pešak (naspr. od eques): ne quem peditem ad colloquium adduceret C.; večinoma pl.: levis armaturae pedites C., X milia peditum C., equitum et peditum copiae Ci. ep.; sg. kolekt. pešci, pešaki, pehota, peštvo: equite nudata erat acies, cum pedes concurrit L., pedes, eques, classis convenere T.

2. metaf. pl.
a) (v zvezi z equites) plebejci, preprosto ljudstvo (ker so v vojski služili v pehoti, plemstvo pa v konjenici): Ci., H. idr., omnes cives Romani equites peditesque L. patriciji in plebejci, plemstvo in preprosto ljudstvo; sg. kolekt.: quodvis genus hominum ibi videas, equitem, peditem Pl.
b) kopenska vojska, vojaki kopenske vojske (naspr. od classici): classicae peditumque excursiones Vell.

Pedō³ -ōnis, m (pēs) Pédon =„širokonožec“, rim. priimek. Znani so:

1. M. Iuventius Pedo Mark Juvencij Pedon: Ci.

2. C. Pedo Albinovanus Gaj Pedon Albinovan, rim. pesnik, gl. Albinovānus.

3. druge omenjata: Iuv., Mart.

Pēducaeus 3 Peducéj(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; l. 113 je predlagal zakon de incestu zoper vestalke: Ci.

2. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; slovel je zaradi svoje poštenosti in učenosti, pretor na Siciliji l. 76 in 75, prijatelj Cicerona (ki je bil njegov kvestor na Siciliji) in pospeševalec njegovih ukrepov zoper Katilinove pristaše: Ci.

3. Sex. Peducaeus Sekst Peducej, sin prejšnjega, Atikov prijatelj, Cezarjev in Oktavijanov privrženec: Ci. ep. — Adj. Pēducaeus 3 Peducéjev: Peducaea de incestu rogatio Ci. Peducejev zakonski predlog (gl. Sex. Peducaeus št. 1.).

pehota samostalnik
1. (kopenska vojska) ▸ gyalogság, gyaloghadUkazal je, naj se pehota razvrsti v štiri kolone in za njo v šestih kolonah konjenica. ▸ Parancsba adta, hogy a gyalogság négy, a lovasság pedig hat oszlopba rendeződjön.
Dolga kolona se je premaknila: ob straneh je v dveh vrstah korakala konjenica, v sredini pa pehota. ▸ A hosszú oszlop megindult: a lovasság két sorban menetelt oldalt, a gyalogság pedig középen.
Štiri leta in pol sem bila vojakinja v pehoti, zdaj delam kot medicinska sestra. ▸ Négy és fél évig gyalogsági katona voltam, most nővérként dolgozom.
Povezane iztočnice: težka pehota, lahka pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota, mehanizirana pehota

2. (skupina ljudi) ▸ gyalogság, had
Most čez Dragonjo je zasedla slovenska novinarska pehota. ▸ A Dragonja folyó feletti hidat a szlovén újságírók hada foglalta el.
Statisti so kot nekakšna pehota v filmski industriji. ▸ A filmiparban a statiszták olyanok, mint a gyalogság.

pehoten pridevnik
(o kopenski vojski) ▸ gyalogsági, gyalogos, gyalog-Napadalske enote so bile sestavljene iz nemških in turških elitnih pehotnih čet. ▸ A támadóegységek német és török elit gyalogsági csapatokból álltak.
Medtem je niz dolgih pehotnih spopadov privedel do poraza švicarske in francoske pehote. ▸ Eközben az elhúzódó gyalogsági harcok a svájci és francia gyalogság vereségéhez vezettek.

pelerina samostalnik
1. (dežno oblačilo) ▸ esőkabát, esőköpenySopomenke: dežni plašč

2. (vrhnje oblačilo) ▸ pelerin
Plašči, daljše ali kratke jakne, pelerine, ponči in podobna ogrinjala so večnamenska vrhnja oblačila. ▸ A kabátok, a hosszabb vagy rövidebb dzsekik, a pelerinek, a poncsók és hasonló kendők többfunkciós felsőruházati cikkek.

Pelethronius 3 (Πελεϑρόνιος) peletrónijski = iz Peletrónija (Pelethronium, tesalska pokrajina ob Pelionu), k Peletróniju (kjer so bivali Lapiti in menda tudi Kentavri) sodeč; pesn. = tesál(ij)ski: Lapithae V., Erigdupus C. Lapit Erigdup, antra Lucan., pinus Stat. kopje. — Subst. Pelethronia -ae, f bot. peletrónija = zlati grmiček, tavžentroža (Exythraea centaurium Linn.): Ap. h.

Pelias -ae, m (Πελίας) Pélias, kralj v Tesaliji v Jolku, Nelejev brat, polbrat Jazonovega očeta Ezona, oče Akasta, Alkestide, Pejzidike idr., Admetov tast, ki je po izgonu svojega brata Neleja sam vladal v Jolku ter poslal Jazona po zlato runo. Po Jazonovem povratku so ga njegove hčere razkosale in skuhale na podnet Medeje, ki se je ustila, da ga hoče s čarovnijami pomladiti: Enn. ap. Ci., Pl., Ci., O., Val. Fl. — Od tod patron. Peliadēs -um, f (Πελιάδες) Peliáde, Pelejeve hčere: Ph., Hyg.

Pēlion -iī, n (Πήλιον) Pélion, gora v Tesaliji (zdaj Petras), južni podaljšek gore Osa; tvori polotok Magnezija: O., H., Mel. — Soobl. Pēlius -iī, m Pélij: Plin., mons Pelius Ci. — Od tod adj. Pēliacus 3 (Πηλιακός) pélijski, Pélijev, s Pélija, sploh = tesál(ij)ski: vertex Cat., apex C., trabs Pr. ali carina Val. Fl. = ladja Argo (ker so les zanjo sekali na Peliju), cuspis O. (= gr. Πηλιαδὸν δόρυ) Ahilova, axis Sen. tr. Ahilov voz. Pēlius 3 pélijski, Pélijev: in nemore Pelio Enn. ap. Ci., Pelii nemoris iugo Ph. Pēlias -adis, f pélijska, s Pélija: arbor, hasta O.

pellītus 3 (pellis)

1. pokrit s kožo, oblečen v kožuh: patres Pr., Prud., senes Lact., Sardi L., testes Ci. (s Sardinije), oves pellitae Varr., H. (poseb. tarentske in atiške, ki so bile za ohranitev tanjše volne) pokrite s kožami.

2. ki ima plavnice (plavalne kožice): alae Macr.

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

pena ženski spol kazen, kaznovanje; bol(ečina), trpljenje, muka; žalost, skrb; trud, napor

pena capital, pena de muerte, la última pena smrtna kazen
pena corporal telesna kazen
pena correccional kaznilniška kazen
pena pecuniaria denarna kazen, globa
pena de prisión zaporna kazen
alma en pena (rel) duša v vicah; pop prikazen, strah
sin pena ni gloria srednje, poprečno
con suma pena, con mucha pena z velikim trudom, z največjo težavo, komaj, toliko da še
so pena de razen če, s pridržkom da
dar pena žal biti
me da mucha pena este hombre ta človek se mi zelo smili
estar en pena (rel) biti v vicah
imponer una pena naložiti kazen
morir de pena umreti od žalosti, do smrti se žalostiti
no merece la pena, no vale la pena ni vredno truda, ne izplača se
¡qué pena! joj! gorje!
a duras penas z največjo težavo, komaj, toliko da še

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

pendu, e [pɑ̃dü] adjectif obešen; masculin obešenec

avoir la langue bien pendue imeti dobro nabrušen jezik
il est mort pendu umrl je na vislicah, obesili so ga
être pendu aux lèvres de quelqu'un koga pazljivo, napeto poslušati
il est tout le temps pendu au téléphone ves čas, ves božji dan visi na telefonu, je pri telefonu

penes, praep. z acc. (okameneli lok. k subst. penus -oris notranjščina, notranjost (αἰ(Ƒ)ές), prim. lat. penitus) v oblasti, v posesti, v moči, v rokah koga je kaj, pri; večinoma z glag. esse: Pl., Ter., Fl., Lact. idr., penes nos esse dicitur, quod in potestate nostrā est Fest., imperium summum p. Lacedaemonios erat N., p. Pompeium omne iudicium et potestas debet esse Ci., p. eosdem divitias et gloriam esse S., p. miseros plus impetūs T., p. quem quisque sit Caesaris miles C., p. rem publicam esse T. biti na strani države, potegniti (vleči) z državo, nullam p. se culpam esse L. on da ni prav nič kriv, alia omnis p. milites noxia erat L. vse drugo so zakrivili vojaki, p. te es? H. ali si pri sebi (= si pri pameti)? (prim. gr. ἐν σαυτῷ εἶ); pri glag. premikanja = k: quam penes amantum summa summarum redit Pl., imperii iura p. Constantinum et Livinium devenere.

Opomba: Penes pogosto stoji za besedo, ki je odvisna od njega: me (te) penes Kom., quem penes Pl., H., C.

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.