Franja

fūtilis in futtilis -e (morda sor. s cōn-fūtāre, po drugih pa s fundere; torej futilis = ki se lahko izlije)

1. ki prepušča, ki ne obdrži: tam futiles (canes) Ph. ki lahko izgubljajo blato; subst. fūtile -is, n (sc. vas) posoda za vodo, zalivalka, zalivača, v rabi pri Cererinem in Vestinem bogoslužju: Don. (prim.: vasa futilia a fundendo vocata P. F.).

2. metaf. nezanesljiv, krhek, puhel, prazen, ničev, zastonj(ski).
a) o stvareh in abstr.: nucro glacies ceu futilis ictu dissiluit V. f. alacritas, laetitia, sententia Ci., opes S. fr., causa Plin., tempus f. et caducum Plin. iun. pretekajoč in minljiv, ictus, votum Sil., sensūs Gell. prazni pojmi, pojmi brez jedra.
b) o osebah: servus Ter., haruspices … futiles esse dicamus Ci., consiliis non futilis auctor T., f. competitores Gell.; v pl. subst.: saeviter suspectionem ferre falsam futtilum (= futtilium) est Enn. ap. Non., quis non odit … vanos, leves, futtiles? Ci. vetrnjakov. — Adv.

1. fūtiliter (futtiliter) nepridoma, zaman, zastonj: Ap. (?), Non.

2. fūtile (futtile) = fūtiliter: Pl. quod fretum est futile, amici, nos feramus fortiter Enn. ap. Non.

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

gad¹ [gæd] medmet

arhaično by gad! pri moji veri!

gage [gaž] masculin zastavilo, zastava, zalog; jamstvo, poroštvo; zanesljiv dokaz; plača (služinčadi)

être en gage biti zastavljen
à gages proti plačilu, za plačo
tueur masculin à gage plačan (najet) morilec
emprunter, prêter sur gage izposoditi si, posoditi proti zastavku
être aux gages de quelqu'un biti pri kom v službi, figuré biti komu slepo vdan
retirer un gage dvigniti (odkupiti) zastavek
lettre féminin de gage zastavno pismo
mise féminin en gage zastavitev
donner, mettre sa montre en gage au mont-de-piété zastaviti svojo uro v zastavljalnici

Galaesus (Galēsus) -ī, m (Γαλαῖσος ali Γαλησός) Galéz,

1. reka v južni Italiji pri Tarentu (zdaj Gelaso ali Galaso); na njenem obrežju redijo veliko ovac s tanko volno: V., H., L., MART., SIL.

2. moško ime pri: V.

Galērius 3 (galērus) Galérij(ev), ime rim. rodu, poseb. 1. Galerius Trachalus Galerij Trahal, govornik za časa ces. Otona: Q., T.

2. Galerius Maximiānus Gal. Maksimijan, rim. cesar 305–311 po Kr.: EUTR.

3. Galeria Fundāna Galerija Fundana, Vitelijeva soproga: SUET. – Kot adj. Galeria (sc. tribus) L. – Od tod adoptivno ime Galēriānus, npr. Calpurnius Galer. Kalpurnij Galerijan: T.

Opomba: Pri PRUD. najdemo Gălērius in Gālĕrĭus.

galet [galɛ] masculin prod; technique valjar; pluriel melišče, prodovina, gramoz

galet porteur kolo, ki nosi gosenico pri (traktorju) goseničarju; kolesce, kolešček

gallīna -ae, f (gallus) kokoš, kura, puta: CA., COL., PETR., MART., SUET. idr. anitum ova gallinis saepe supponimus CI., villa abundat ... gallinā (kolekt. = gallinis) CI., gallinae Africanae VARR., COL. pegatke, gallina Numidica COL. pegatka; kot čudežno znamenje: gallina cecinit (je zakokodakala) TER.; šalj.: an ... habent quas gallinae manus? nam has (litteras = „kavke“) quidem gallina scripsit PL.; kot ljubkovalna beseda: dic igitur me ... gallinam PL. putka; preg.: tu gallinae filius albae IUV. = srečnež; kot krajevno ime: Ad gallinas (ad Gallinas): PLIN., SUET. Pri kokoših (selski dvorec pri Rimu); kot nom. propr. Gallīna -ae, m Galina, ime gledališkega igralca: H.

gallīnārius 3 (gallina) kurji, kokošji, za kokoši: curator gall. VARR. kurji praznik, scala CELS. kurnik, vasa COL. Kot nom. propr.
a) insula Gallīnāria „Kurji otok“ v Tirenskem morju pri Kumah (zdaj Isola d'Albengo): VARR.
b) silva Gallīnāria „Kurji les“, smrečje v Kampaniji blizu Linterna: CI. EP., enako (pesn.) Gallīnāria pinus: IUV. – Subst.

1. gallīnārius -iī, m kokošar, kurji paznik: VARR., CI.

2. gallīnārium -iī, n kurnik, kurnjak: COL., PLIN.

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

garaža samostalnik
1. (pri hiši) ▸ garázs
2. (skupna parkirišča) ▸ garázs

garde [gard] féminin garda; straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; shranitev, shramba; pozornost, pažnja, opreznost; prost prostor, ki preprečuje stik

garde impériale cesarska garda
garde républicaine de Paris pariška žandarmerijska garda
garde mobile žandarmerija, ki v vojni preide v sestav aktivne vojske
de garde na straži, v službi
en garde (militaire) pripravljen za borbo
relève féminin de la garde izmena straže
la garde montante, descendante nastopajoča, odhajajoča straža
corps masculin de garde stražarski vod, oddelek
plaisanterie féminin de corps de garde zelo groba, slana šala
la vieille garde stari pristaši, zadnji zvesti prijatelji (kake politične osebnosti)
chien masculin de garde pes čuvaj
garde de l'épée ščitek pri meču
gardes d'un livre, pages féminin pluriel de garde listi, ki ločijo platnice od prve in zadnje strani v knjigi
avoir la garde à pique imeti v svoji igri majhno pikovo karto, ki ščiti močnejšo karto iste barve
je n'ai garde de le faire čuvam se kaj takega narediti
augmenter la garde au toit dans la voiture povečati prostor med streho in glavo osebe v avtomobilu (dans un nouveau modèle v novem modelu)
déposer quelque chose en garde dati kaj v varstvo, v hranjenje, v shranitev
être de garde biti na straži
être de bonne garde biti dober čuvar, (živež) dobro se držati
être sous la garde de la police biti pod policijskim nadzorstvom
prendre la garde prevzeti stražo
monter la garde biti na straži
relever, renforcer la garde izmenjati, okrepiti stražo

garlito moški spol vrša, sak; past, zanka

caer en el garlito v past pasti, iti na limanice
coger a uno en el garlito koga pri dejanju zasačiti

Gast, der, (-es, Gäste) gost, (Besucher) obiskovalec; (Fahrgast) potnik; figurativ ein komischer/seltsamer Gast čuden svat, čudna pojava; zu Gast v gosteh (bei pri) ; Gäste beherbergen oddajati sobe

gaufre [gofr] féminin skladanec, vafelj; sat(ovje)

être la gaufre dans quelque chose (figuré) igrati žalostno ali neumno vlogo pri kaki zadevi
se sucer la gaufre (populaire) našminkati se
moule masculin à gaufre módel za skladance, figuré, populaire kozav obraz

gehenna (geenna) -ae, f gehena (geena), pravzaprav dolina pri Jeruzalemu, kjer so Molohu žrtvovali otroke; pozneje = pekel: ECCL. Od tod adj. gehennālis -e, peklenski: incendium, poenae CASS.

gelasīnus -ī, m (gr. γελασῖνος) jamica, ki nastane na licu pri smejanju: MART.

Gellius 3 Gélij(ev), ime rim. (prvotno samnitskega) rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. Gellius Statius Gelij Stacij, samnitski vojskovodja l. 306: L.

2. Gell. Egnatius Gel. Egnacij, samnitski vojskovodja l. 295 pri Sentinu: L.

3. L. Gell. Publicola Lucij Gel. Publikola, konz. l. 72, Verov nasprotnik, se je bojeval zoper Sirakužane, zoper Spartaka in pod Pompejem zoper morske roparje. Bil je tudi govornik in pravnik: CI., FL.

4. istoimenski sin prejšnjega, konz. l. 36, je bil najprej Brutov, nato Antonijev pristaš; na njegovi strani se je udeležil bitke pri Akciju: VAL. MAX.

5. Gell. Publicola, Klodijev privrženec: CI.

6. Aulus Gellius Avel Gelij, slovničar v 2. stol. po Kr., pisatelj nam ohranjenega dela „Noctes Atticae“ (v 20 knjigah).

Gelō(n) -ōnis, m Gélon (Γέλων)

1. Dinomendov sin, poveljnik konjenice pod sicilskim tiranom Hipokratom, po čigar smrti (l. 491) je sam prevzel vlado, sprva v imenu njegovih sinov, pozneje v svojem. Ko so Kartažani pod Hamilkarjem z veliko silo napadli Sicilijo, jih je pri Himeri premagal na kopnem in na morju: L.

2. najstarejši sin Hierona II. (mlajšega), sirakužanskega kralja: L., PLIN., IUST.

gemeindebehördlich: gemeindebehördliches Verfahren postopek pri občinskem upravnem organu