Franja

Flāvius 3 (flāvus) Flávij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. M. Flavius Mark Flavij („Plavec“), tr. pl. l. 327 in 323: L.

2. Cn. Fl. Gnej Fl., znamenit pravnik, aedilis curulis l. 304, tajnik Apija Klavdija Slepega (gl. fāstus 3): Ci., L.

3. gl. pod Timbria.

4. gl. pod Timbria.

5. gl. pod Timbria.

6. L. Fl. Lucij Fl., priča zoper Vera (Verres): Ci.

7. Fl. Scaevīnus Fl. Scevin, senator, zarotnik zoper Nerona: T.

8. T. Fl. Vespasiānus Tit Fl. Vespazijan, roj. 17. 11. l. 9 po Kr. pri Reati, si je kot Neronov namestnik podvrgel Palestino l. 67—69, cesar 69—79: T., Suet.

9. njegov istoimeni sin in naslednik, roj. 30. 12. l. 41 po Kr., umrl 13. 9. l. 81: T., Plin. iun., Suet.

10. prejšnjega brat T. Fl. Domitiānus Tit Fl. Domicijan, cesar od 13. 9. l. 81 do 18. 9. l. 96 po Kr.: T., Suet. Flavius ultimus Iuv. Kot adj. = Flavijev: Flāvia domus T. Flavijeva rodbina = trojica cesarjev Flavijcev, Fl. gens Mart., Suet. — Od tod

1. subst. Flāviālis -is, m (sc. flāmen) posebni svečenik Flavijevega rodu (to svečeništvo je ustanovil ces. T. Flavij Domicijan): collegium Flavialium Suet.

2. adj. Flāviānus 3 Flavijev =
a) pravnika Gneja Flavija (gl. zgoraj pod št. 2.): ius civile Flavianum Dig.
b) cesarja T. Flavija Vespazijana: partes T.; subst. Flāviānī -ōrum, m flavijevci, pristaši cesarja Vespazijana: Suet.

flectō -ere, flexī, flexum

I.

1. pripogniti, upogniti, prikloniti, ukloniti, skloniti, ukriviti, usločiti: acanthum V., ulmum in burim V., salignas cratīs V. plesti, ramos manu O., cera flectitur in multas facies O. se da gnesti, iuvenis, … cereus in vitium flecti H. se da kakor vosek nagniti k zlemu, fl. arcum V., napeti, flectens cornua nervo O., radices capilli retro fl. Petr.; o upogibanju udov: membra fl. Ci., quascumque partes sedendo flectimus Ci.; s prolept. obj.: (anguis) flectit sinūs O. se vije v zavojih, se zvija; med.: flector in anguem O. sem (= fio) vijoča se kača. Pogosto pt. pf. flexus 3 pripognjen, upognjen, zakrivljen, kriv, sključen, zvit: aes, cornu, lacerti O., flexi motus Ci. kolebavo gibanje; (o laseh) skodran: comae O., Ap., capilli Petr., crines Mart.

2. metaf.
a) zavijati (spreminjati) glas: vocem Ci., flexus sonus Ci. tresoči se glas, otožni glas.
b) zategniti, z dolžino zaznamovati: syllabam Q.
c) tvoriti: verba Q., hoc vocabulum quoque de Gracco flexum est Gell.
č) kot gram. t. t. = sklanjati, spregati: Varr.
d) tako rekoč drugače ukloniti = spremeniti: vitam Ci., ut eam (sc. istorum viam) flectas, te rogo Ci. ep., in melius adversa, in deterius optata flectuntur Sen. ph.; od tod ganiti, omehčati, omečiti, preprositi, pregovoriti: facile Achivos flexeris Enn. ap. Gell., nisi di inmortales … suo nomine prope fata ipsa flexissent Ci., uti ingenium … avorsum flecterent S., flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., fl. aliquem precibus, lacrimis V., donis L., mollibus iam durum imperiis H., animum Ci., V., O., mentes hominum L., duram mentem O., huic concitare indices, illi flectere convenit Q.; v pass.: dictis nostris sententia flexa est Enn., desine fata (nespremenljiv sklep) deûm flecti sperare precando V., haudquaquam dictis violentia Turni flectitur V. se ne da preprositi, ira deorum flectitur O.; za zanikanim glag. nastopa quin: nihil … flexerunt animos, quin … collem … defeuderent L., neque fletu … flexus est, quin daret profectionis signum T.; pesn.: fl. labores Stat. (o)lajšati.

II.

1.
a) obrniti, zasukati, okreniti, naravnati, zavrteti: de foro in Capitolium currūs Ci., carpentum dextrā in … clivum L., plaustrum O., regimen carinae O., navem Auct. b. Alx., equum H., equos (pri jahanju) C.; pri vožnji: iuga habenis V., quā flectat habenas O. kam naj pelje, fl. geminas acies (= oculos) huc V., oculos O., lumina (oči) V., lumina a gurgite in nullam partem O. ab Hesperia lumina O., ora retro O., vultus suos ad illum O.; o teku, poti: vestigia O., cursum ad puerilem vagitum L. (o volkulji) ali cursūs in laevum O. ali iter ad Privernum, iter Demetriadem L. pot ubrati, napotiti se, certum in orbem quadrupedis cursus O. voditi konja v določenem krogu, iter suum N. ali viam L. spremeniti smer pohoda, flecte viam velis V. jadraj kam drugam; refl.: acies oculorum se flexerat O., se in Daphnona fl. Petr.; med.: volucris … flectitur in gyrum O. leta v krogu, kroži; metaf. o rečeh: hinc se flectit (Hercynia silva) sinistrorsus C. se obrača na levo, unde in meridiem flecti eum (Euphratem) diximus Plin., sol ipse ad aquilonem scandens … ab ea meta incipit flecti Plin. — Kot mornarski t. t. zaviti okoli česa, objadrati kaj: Leucaten flectere molestum videbatur Ci. ep., in flectendis promunturiis Ci.
b) redko časovno: flexo in vesperum die T. ko se je bil dan (k večeru) nagnil, proti večeru.

2. metaf.
a) qui (versūs) in Tiberium flecterentur T. ki jih je bilo mogoče aplicirati (nanašati) na Tiberija.
b) α) kaj od koga: quod procul a nobis flectat fortuna gubernans Lucr. β) koga od česa: aliquem a studio ad imperium Ci., si quem a proposito spes … flexisset L., ubi animus iudicis ab aliqua … opinione flectendus est Q.

3. intr. v med. pomenu
a) (za)obrniti se, kreniti kam: Hasdrubal … ad Oceanum flectit L., ex Gabino in Tusculanos flexere colles L., cum procul hos laevo flectentīs limite cernunt V., inde Vitellius Cremonam flexit T., priusquam in Capitolium flecteret Suet.; pren. obrniti se k čemu, poprijeti se česa, podati se na kaj, odločiti se za kaj: postquam ad providentiam sapientiamque flexit T. ko pa je začel govoriti o … , arguebatur in ambitionem flexisse T.

flesh² [fleš] prehodni glagol
zbuditi poželenje po mesu; zvabiti z mesom; navaditi na meso; poriniti v meso (meč); rediti; odstraniti meso s kože, mezdriti
figurativno razdražiti, nahujskati

to flesh one's sword prvič uporabiti meč v boju
to flesh one's pen prvič uporabiti pero pri pisanju

fling ll [fliŋ] samostalnik
udarec, zamah; met, lučaj; vdajanje; ritanje; pikra pripomba; živahnost; veselje, zabava, razvedrilo
figurativno posmeh; izbruh; vrsta škotskega plesa; ritanje (konja)

in full fling ll v polnem razmahu
at one fling ll mahoma, pri priči
to have a fling ll at zbijati šale na račun
to have one's fling ll zabavati se po mili volji, privoščiti si, iznoreti se

flogiston samostalnik
nekdaj, kemija (domnevna snov pri gorenju) ▸ flogiszton

floor² [flɔ:] prehodni glagol
deske položiti
pogovorno premagati, vreči, ugnati; zbegati

to floor the examiner odgovoriti na vsa izpitna vprašanja
to be floored pasti pri izpitu; biti presenečen
sleng to floor the paper odlično narediti pismeni izpit
to floor a question zadovoljivo odgovoriti na vprašanje

flor ženski spol cvetlica, cvet; laskanje; deviškost, devištvo; medicina mesečno perilo

flor del amor marjetica
flor de azahar oranžno cvetje (zlasti pri poročni slavnosti)
flor de azufre žvepleni cvet
flor de la canela (fig) najboljše, najfinejše
flor de la harina najboljša moka
flor de mayo šmarnice
flor de primavera marjetica
flor de la vida, flor de la edad mladost
pan de flor najboljši kruh
la flor y nata de la sociedad cvet (elita, smetana) družbe
a flor de vodoravno, enako z
a flor de agua komaj se dotikajoč vode, tik nad vodo
a flor de tierra na zemeljski površini
de mi flor sijajen, izvrsten
caer en flor umreti v cvetu let
dar en la flor (de) pravilno zadeti
entender la flor (a) spregledati namere kake osebe
perder la flor odcveteti
quitar, llevarse la flor posneti smetano
tener por flor a/c česa slabega se navaditi
¡esta flor le faltaba al ramo! (samo) še tega se je manjkalo!
flores pl laskanje, pokloni, komplimenti, prazne fraze
flores blancas (med) beli tok

Flōra -ae, f (flōs) Flóra, „Cvetana“, „Cvetka“, boginja cvetlic in cvetja: Varr., Ci., Lucr., O., Iuv., Lact.; njeno svetišče ob rim. velikem cirkusu: T. — Od tod adj.

1. Flōrius 3 Florin: de re Floria Gell. o Florinem prazniku (Katonov spis).

2. Flōrālis -e Florin: flamen Varr., sacrum O. Florina slavnost, ioci Sen. ph. ob Florini slavnosti; subst. Flōrālia -ium in -iōrum, n (sc. sacra) floralije, Florin praznik (v Rimu so ga obhajali dne 27. 4.): Varr., O., Pers., Plin., Lact., Macr., tudi Q. igre ob Florinem prazniku; isti praznik pri Masilcih: Iust.

3. (iz adj. Flōrālis).

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

flot [flo] masculin val; velika količina

flot humain, de gens, de sang reka ljudi, krvi
flots de fumée valovi dima
à flots v veliki količini
à grands, longs flots (figuré) v potokih
verser des flots de larmes točiti potoke solza
être à flot (marine) plavati; figuré biti pri denarju, imeti denar
mettre du bois à flot splavariti les
remettre à flot zopet splaviti, figuré pomagati komu zopet na noge

flotteur [-tœr] masculin splavar; technique plavač

flotteur d'une ligue de pêche plavaček pri ribiški palici
flotteur du carburateur plavač uplinjača

Fluchthilfe, die, Fluchthilfe leisten pomagati pobegniti, pomagati pri pobegu

fluctus -ūs, m (iz star. sup. fluctum glag. fluere)

1.
a) (redko) abstr. valovito gibanje, valovanje, kipenje valov, struja, tok: aquae Lucr., humor destitit in dubio fluctu iactarier intus Lucr., pulsare fluctu ferrea texta suo Lucr., fl. nosterque marisque O.; v pl.: quem Euripum … tam varias habere putatis agitationes … fluctuum Ci., o navis, referent in mare te novi fluctus? H.; pren.: varius fl. odorum Lucr. tok vonjav, atro volvens incendia fluctu Val. Fl. v … toku;
b) valovito gibanje (pri telesnem spoju), pretegovanje: exossato ciet omni pectore fluctus Lucr.; v pl.: Arn.

2. pogosteje meton. (konkr.) valujoče vodovje, val, valovje; v sg. (redko): alia fluctus differt, dissipat … membra Enn. ap. Non., ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., navis expulsa fluctu Ci., fons fluctu totus operiretur, nisi … Ci., ad fluctum aiunt declamare solitum Demosthenem Ci., fluctus uti medio coepit cum albescere ponto V., fluctu (maris) allui L., fluctu icta (navis) O.; večinoma v pl.: (venti) mari magno fluctus extollere certant Enn., excitatis maximis fluctibus Ci., hiemi sese fluctibusque committere Ci., fluctibus compleri C., sedatis fluctibus C., procella … fluctūs ad sidera tollit V., et mulcere dedit fluctus et tollere vento V., luctantem Icariis fluctibus (dat.) Africum mercator metuens H., fl. aequorei O., fluctibus erigitur pontus O., fluctus frangere Sen. ph., fluctibus leviter allui Plin. iun.; pren. preg.: excitabat, enim fluctus in simpulo, ut dicitur Ci. = veliko hrupa je gnal za nič (prim. v sl.: „veliko veka, malo teka“); sinekdoha: (valujoče) morje: iam medio apparet fluctu Zacynthos V. sredi morja, fluctūs subterlabere Sicanos V., ire per longos fluctus H. čez širno morje.

3. metaf. (večinoma v pl.) valovi , viharji življenja (poseb. javnega) = nemir(i), neugodnost, neprilike: in re publ. fluctus excilantur Ci., tantos fluctus excitare in contione Ci., in illis fluctibus contionum Ci. na ónih burnih (viharnih) zborovanjih, Massilia … barbariae fluctibus alluitur Ci., qui in hac tempestate populi (narodnega življenja) iactemur et fluctibus Ci., belli fluctibus circumiri Ci., se civilibus fluctibus committere N. državljanskim nevihtam, valovom strankarstva, belli miscebant fluctus Lucr., irarum fluctus Lucr., V., fluctibus in mediis et tempestatibus urbis H.

Opomba: Star. gen. sg. fluctuis: Varr. ap. Gell.; nom. pl. fluctī: Pac. fr., Acc. fr.

fodicō -āre (fodere) zbadati, suvati, dregati, bezáti: latus H. v rebra dregati (da se da znamenje), latera (pri mučenju) Amm., valvarum latera Amm.; pren. dregati = vznemirjati, žaliti, mučiti: animum Pl., fodicantibus iis rebus, quas malas esse opinemur Ci.

foedus -eris, n (fīdere)

1. pogodba o zvestobi, pogodba, dogovor, z(a)veza (med vladarji in svobodnimi državami): duo foedera duorum populorum Ci., foedus aequum L. sklenjena med enakimi (ne s premaganci), enakopravna, aliter.: foedus facere (cum aliquo) Ci., L., Iust. ali ferire Ci., L., V. ali icere Ci., T., Suet., Amm., Cl. (s kom) z(a)vezo skleniti, foedus componere, foedera pangere, foedera firmare V., mittere se in foedera V. spustiti se v … , foedus inire Pr., f. iungere L., Val. Fl., frangere, rumpere, violare Ci. idr. ali solvere V., decedere de foedere Ca. ap. Gell., foedus et amicitiam dare S., f. pacis Vell., Amm., tabulae foederis Petr., foederis pactum Fl.; pogosto ex foedere Ci., N., L., Cu. po zavezi (pogodbi), naspr. contra foedus Ci. zoper besedilo zaveze; meton. pogodba o zavezi, zavezna pogodba: in ipso foedere sanctum atque perscriptum est, ut … Ci., quorum foederibus scriptum est, ne … Ci.

2. zveza, pogodba, dogovor (med posamezniki): f. coniugale, lecti, thalami O. ali tori Lucan. zakonska zveza, zakon, Veneris O. ljubezen, ljubljenje, ljubimkanje, caelestia foedera O. zakoni božanstev, f. sociale O. družba, zadruga, f. amicitiae O. ali samo foedus Ci. (De fin. 2, 83) prijateljska zveza, f. amorum Ci. ljubezenska zveza, scelerum (za hudodelstvo) Ci., patrocinii Plin. Iun., hospitii Iust., infanda foedera Val. Fl. ali temeratum foedus Sil. prešuštvo: Amm., foedere iuncti O. sorodniki, contra data foedera O. zoper dano besedo, dare foedera per divos Tib. zvestobo priseči pri bogovih.

3. meton. določba, odredba, naredba, zakon, pravilo: foedere certo et premere et laxas … dare … habenas V., f. civile et humanum L., naturae Lucr., O., naravni zakon, animarum foedera pacta Lucr., metuens alterius viri certo foedere castitas H., sic Parcarum foedere cautum est O., hoc … iunctast foedere nostra Venus Tib., f. caeli Col., foedere certo degeneres tenebris animas damnavit Avernis Sil., ex foedere pragmaticorum Iuv.

foi [fwa] féminin vera; zaupanje; dana beseda, zvestoba; overjenje; spričevalo; verodostojnost

de, en bonne foi v dobri veri, po najboljši vesti in vednosti
en foi de quoi (juridique) v dokaz česar
sous la foi du serment pod prisego
ma foi! pri moji veri!
ma foi, oui seveda, vsekakor
bonne foi iskrenost, poštenost
mauvaise foi neiskrenost, nepoštenost
digne de foi verodostojen
profession féminin de foi veroizpoved
foi conjugale zakonska zvestoba
foi des contrats zvestoba do, izpolnjevanje dogovorov, pogodb
foi des traités obveznost pogodb
article masculin de foi dogma, ki jo katoličan mora verjeti
ajouter foi à quelque chose verjeti čemu
avoir la foi imeti vero, biti veren
avoir la foi en quelqu'un, quelque chose (en avenir) zaupati v koga, kaj (v prihodnost), verjeti komu, čemu
donner foi vzbujati zaupanje
donner sa foi dati svojo besedo
faire foi imeti dokazilno moč, biti merodajen
faire foi de quelque chose dokaz(ov)ati, overiti, potrditi kaj
garder sa foi držati svojo besedo
être de mauvaise foi biti neiskren, imeti slabe namene
il est de mauvaise foi njemu ne moremo verjeti
n'avoir ni foi ni loi ne imeti ne vere ne morale
manquer de foi ne držati besede

folklorizem samostalnik
(poustvarjanje folklornih pojavov) ▸ folklorizmusV vseh državah in pri vseh ljudeh obstajajo različne oblike folklorizma. ▸ Minden országban és mindenkiben felfedezhetők a folklorizmus különböző formái.

fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

à fond temeljito, popolnoma
au fond v bistvu
à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
articte masculin de fond uvodni članek
audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
(familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
aller au fond des choses iti čemu do dna
émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
couter à fond potopiti (se)
remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
respirer à fond globoko vdihniti
toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
traiter à fond temeljito obravnavati
user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh

fondo moški spol tla, dno, rečna struga, osnova, temelj, bistvo; ozadje; kapital, fond

fondo de amortización amortizacijski fond
fondo de reserva rezervni fond
a fondo temeljito, iz temelja
de fondo važen, pomemben
de bajo fondo plitev
de mucho fondo globok
en el fondo v osnovi, pravzaprav, natančno vzeto
sin fondo neosnovan, neutemeljen; brezdanji, neskončen
artículo de fondo uvodni članek
hombre de fondo človek znanja
hacer fondo de a/c graditi na čem
ir a(l) fondo iti na dno, propasti
irse a(l) fondo potopiti se
fondos pl premoženje, kapital, denar; vodna globina
estar desprovisto (falto) de fondos ne razpolagati s kapitalom
estar en fondos imeti razpoložljiv denar, biti pri denarju
fondos públicos državni papirji

fonds [fɔ̃] masculin fond, temeljna glavnica, kapital; denar; zaloga; zaklad

fonds d'amortissement amortizacijski fond
fonds de caisse blagajniška gotovina
fonds d'égalisation des changes devizni izravnalni fond
fonds d'Etat, fonds publics državni papirji
Fonds International Monétaire Mednarodni monetarni fond
fonds de prévision, de réserve rezervni fond
fonds de retraite pokojninski fond
fonds de roulement obratni kapital
fonds de secours podporni fond
fonds secrets tajni fond
fonds social akcijski kapital
bailleur masculin de fonds tihi družabnik
mise féminin de fonds vložitev kapitala, (v podjetje) vložena vsota denarja
avoir un fonds de santé robuste nikdar ne biti resneje bolan
il a un grand fonds d'honnêteté poštenost je njegova glavna lastnost
être en fonds biti pri denarju, imeti denar
les fonds sont bas (familier) z denarjem je trda
faire les fonds zbrati kapital (de quelque chose za kaj)
ils manquent de fonds pour nimajo dovolj kapitala, denarja za
prêter à fonds perdus posoditi denar osebi, ki ga ne bo vrnila, insolventnemu dolžniku
rentrer dans ses fonds dobiti nazaj svoj denar