Franja

bow¹ [bou] samostalnik
lok
glasba godalni lok, godalo; mavrica; pentlja, obroček; roč, držaj
množina okvir za naočnike
vulgarno trebuh, vamp

bow and arrow period obdobje uporabe loka in puščice
to draw (ali pull, shoot with) the long bow pretiravati, širokoustiti se
to draw a bow at a venture streljati ali kaj reči na slepo srečo, tja v tri dni
to have two strings to one's bow imeti dve železi v ognju
wide on the bow hand daleč od cilja
bow instrument godalo
bows on z glavo naprej
bows under premagan, ki težko napreduje
sleng bow window velik trebuh, vamp
to tie a bow zavezati pentljo

boy [bɔi] samostalnik
deček, fant; sluga

boy friend (njen) fant
from a boy od otroških let
domačno old boy dragi prijatelj; bivši učenec šole
the old boy "stari"
domačno my boy ljubi moj
pogovorno there's a good boy bodi tako dober
sleng pansy boy homoseksualec
sleng flying boy letalec
sleng the boy šampanjec
boy scout stezosledec, skavt

boyau [bwajo] masculin (večinoma pluriel) črevo; cev (pri brizgalnici); militaire cikcak jarek, ki povezuje strelske jarke; ozek rov v rudniku; zračnica, pnevmatika

corde féminin à boyau struna (iz črev) (za violino, teniške loparje itd)
boyau de bicyclette, en caoutchouc zračnica za bicikel, gumijasta zračnica
gros boyaux pluriel debelo črevo
changer de boyau, percer le boyau menjati, predreti zračnico
(populaire) se tordre les boyaux zvijati se od smeha

braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator

6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora

7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina

8. (pl. -ci) fiz. ročica

9. (pl. -cia) vatel

brāchiātus 3 (brāchium) z narokv(ic)ami okrašen, rokat; od tod pren. vejnat: vineae Col., arbores Plin.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

brain¹ [brein] samostalnik
možgani
figurativno pamet, razum, glava

to beat (ali cudgel, busy, puzzle, rack) one's brains beliti si glavo
to blow out s.o.'s brains ustreliti koga v glavo
to crack one's brains zgubiti glavo, ponoreti
brain drain beg možganov
to dash s.o.'s brain out razbiti komu lobanjo
to have s.th. on the brain pretirano se zanimati za kaj, noreti za čim
to pick (ali suck) s.o.'s brains izvabiti podatke od koga
his brain is a bit touched ni čisto pri pameti, je nekoliko prismuknjen
to turn s.o.'s brains zbegati koga
brain trust skupina strokovnjakov s skupno nalogo; skupina strokovnjakov, ki odgovarja prek radia

branche [brɑ̃š] féminin veja; stranska korenina; odcep, priključek; panoga, stroka, vrsta, disciplina, branža (branša); pluriel (podružnične) poslovalnice (trgovskegapodjetja); rečni rokav; zob (pri vilah)

branches pluriel des lunettes držali pri očalih (za na ušesa)
branches d'une famille veja, linija (neke) družine
branches du compas, des ciseaux kraki pri šestilu, pri škarjah
branches du Nil rokavi reke Nil
branche-clef féminin ključna industrija
branche de l'enseignement secondaire veja, sekcija v srednješolskem pouku
branche morte suha veja
branche de raccordement priključni tir
branches d'une science discipline kake vede, znanosti
branche de tube odcepna cev
ma vieille branche! (moj) stari!
au courant de la branche (commerce) strokovnjaški
il s'accroche à toutes les branches (figuré) vsako sredstvo mu prav pride
s'attacher aux branches (figuré) zadrževati se pri postranskih stvareh
avoir de la branche (figuré) dobro, imenitno izgledati
être comme l'oiseau sur la branche biti v negotovem, nestalnem položaju
se partager en branches razvejati se
percher sur une branche čepeti na veji (ptič)
sauter de branche en branche skakati od veje do veje, figuré skakati od enega predmeta do drugega (v pogovoru)
scier la branche sur laquelle on est assis (od)žagati vejo, na kateri sedimo

Branchus -ī, m (Βράγχος) Branh iz Delfov, Apolonov ljubljenec, Smikrov sin, po drugih pa sin samega Apolona, ki mu je dodelil vedeštvo, da je vedeževal v didimskem preročišču: Varr. fr., Stat. Od tod patronim Branchidae -ārum, m (Βραγχίδαι) Branhidi, Branhovi potomci in nasledniki, dedni svečeniki, vedeži in upravniki Apolonovega svetišča in preročišča v Didimah (Didyma): Cu., Plin., Amm.; sg. Branchidēs -ae, m Branhid, Apolonov priimek: Mel.

bránje reading; lecture; (obiranje, trganje) gathering

bránje grozdja vintage
povečevalno steklo za bránje magnifying glass
vnet za bránje fond of reading
vreden bránja worth reading, readable
ta knjiga je slabo (revno) bránje this book is poor reading
oslepel boš od bránja you will read yourself blind
zaspal je pri bránju he read himself to sleep

bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

le haut du bras nadlaket
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
à force de bras le z rokami
à pleins bras z vso močjo, močnó
à tour de bras z vso silo, intenzivno
à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
à bras ouverts z od-prtimi rokami
à bras tendu s stegnjeno roko
en bras de chemise brez suknjiča, golorok
les bras retroussés z zavihanimi rokami
charrette féminin à bras ročni voziček
manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
bras séculier posvetna oblast
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
avoir les bras ballants povesiti roke
avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
baisser les bras opustiti, odreči se
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
rester les bras croisés ostati brez dela
saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
tenir les bras croisés križem roke držati
les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok

brasier [brazje] masculin žar, žerjavica; požar; figuré žarišče strasti, vojne

son corps est un brasier (on) gori od vročice

brazgotina samostalnik
1. (sled zaceljenega tkiva) ▸ heg, sebhely, forradásHude oblike aken pustijo na koži trajne brazgotine. ▸ A pattanások súlyos formái maradandó hegeket hagynak a bőrön.Hude opekline so mu pustile brazgotino od desnega ušesa do prsi. ▸ A súlyos égési sérülések heget hagytak a jobb fülétől a mellkasáig.Školjke, kI jih nabira z rokami, so ostre, zato so njene dlani polne brazgotin. ▸ A kagylók, amelyeket kézzel gyűjt, élesek, ezért a tenyere teli van sebhellyel.

2. pogosto v množini (o duševnem stanju) ▸ sebMislim, da bo ta travma pustila trajne brazgotine na njegovi duši. ▸ Úgy vélem, ez a trauma maradandó sebeket hagy a lelkén.Besede lahko bolijo močneje kot udarci in pustijo brazgotine, ki se nikdar ne zacelijo. ▸ A szavak jobban fájhatnak, mint az ütések, és soha be nem gyógyuló sebeket okozhatnak.
Za vse brazgotine v duši ostajata zdravilo človeška bližina in smeh. ▸ Minden lelki sebre van gyógyír: az emberi közelség és a nevetés.

3. (o posledicah aktivnosti) ▸ seb, sebhely
Velike rane v Zemljini skorji dokazujejo, da so kometi že velikokrat prodrli do našega planeta. Okrog 150 brazgotin je na celinah in dnu oceanov. ▸ A földkérgen keletkezett nagy sebek azt mutatják, hogy az üstökösök többször is elérték bolygónkat. A kontinenseken és az óceánfenéken mintegy 150 sebhely található.
Skorja kaže brazgotine pretekle vulkanske dejavnosti, vendar danes ni več izbruhov lave. ▸ A kéreg a múltbeli vulkáni tevékenység sebhelyeit mutatja, de ma már nincsenek lávakitörések.
Z višine je Amazonka videti nedotaknjena, razen velike brazgotine, ki je posledica izkopavanj za plinovod. ▸ Fentről nézve az Amazonas érintetlennek tűnik, kivéve egy nagy sebhelyet, amelyet egy gázvezeték kiásása okozott.
Mesto danes še vedno kaže brazgotine vojne. Številne zgradbe so posejane z luknjami od granat. ▸ A város még mindig a háború sebhelyeit viseli magán. Sok épületen gránát ütötte lyukak tátonganak.

brazgotína cicatrice ženski spol , balafre ženski spol , couture ženski spol

brazgotina od koz marque ženski spol de petite vérole

brazgotína (-e) f cicatrice; sfregio;
brazgotina od koz buttero

break away neprehodni glagol
zbežati; odkloniti (from od)
oddaljiti se, odpasti

brême (-éna) n

1. carico, fardello, peso; soma:
maksimalno dovoljeno breme carico massimo consentito (al veicolo)
nareč. breme dračja fascina

2. pren. peso, fardello:
težko breme mu je padlo od srca si è liberato di un grande peso

3. pren. (obveznost, dolžnost) onere; obbligo

4. (davščina) tributo:
davčno breme carico fiscale, tributario; tributo, tassa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti komu v breme essere a carico di qcn., essere mantenuto da qcn.
ekon. v breme a carico
jur. dokazno breme carico probatorio

Brennus -ī, m (Βρέννος, kelt., najbrž apel. = vojvoda, glavar) Bren,

1. vodja senonskih Galcev, ki so l. 390 pri Aliji potolkli Rimljane in nato zasedli Rim: L., Serv. Od tod adj. Brennicus 3 brenski, Brenov: signa Sid.

2. vodja gal. krdela, ki je l. 278 opustošilo Makedonijo, vdrlo v Grčijo in prodrlo do Delfov: Ci., Pr., Val. Max., Iust.

Breunī, napačno Brennī, -ōrum, m Brevni, Brenci, retsko ljudstvo v Vindeliciji severozahodno od Brena (zdaj Brenner): H., Plin., Fl.

brevet [brəvɛ] masculin diploma, spričevalo; garancija, zagotovilo

brevet (d'invention) patent (na izum)
acte masculin en brevet listina, od katere notar ne dobi izvirnika
brevet de capacité spričevalo o usposobljenosti
brevet de nomination listina o imenovanju
brevet d'apprentissage vajeniško spričevalo
brevet d'études du premier cycle (B. E. P. C.) (univerzitetna) diploma I. stopnje
demander un brevet prijaviti izum v patentiranje