Franja

zlágati (-am) | zložíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. piegare:
zlagati perilo piegare la biancheria
zložiti na pet delov piegare in cinque

2. accatastare, affastellare; comporre

3. comporre (versi, musica):
zlagati opere comporre opere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zložiti koga po tleh gettare qcn. a terra
zložiti skupaj za darilo mettere insieme dei soldi per un regalo

B) zlágati se (-am se) | zložíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. accordarsi; andare, essere d'accordo:
barve se ne zlagajo i colori non si accordano
zlagati se s kom andare d'accordo con qcn.

2. pog. (pasti) cadere

zlahka leicht; (površno) leichthin
preveč zlahka leichtfertig
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
vzeti zelo zlahka es sich leicht machen, (etwas) auf die leichte Schulter nehmen
ne morem zlahka oditi ich kann hier nicht gut weg

zlató gold

lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive

zlató or moški spol

čisto (suho) zlato or fin (natif)
karatno zlato à … carats
mačje zlato (mineralogija) mica moški spol jaune
zlato v palicah or en barre (ali en lingot)
biti zlata vreden valoir son pesant d'or
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) cela n'a pas de prix
molk je zlato le silence est d'or
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

zlató oro m

čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

zlepa¹ [é]
zlepa ne nicht so bald, nicht so leicht (to se zlepa ne bo ponovilo das kommt nicht so leicht wieder)

zlíti (-líjem) | zlívati (-am)

A) perf., imperf.

1. versare:
zliti mleko v lonec versare il latte nella pentola
pren. zliti vase bere, scolare
pren. zliti jezo na koga, nad kom riversare la propria collera su qcn.

2. trasfondere, infondere:
zliti svoja čustva v pesmi trasfondere i sentimenti in poesia

B) zlíti se (-íjem se) | zlívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. confluire; convergere; riversarsi

2. fondersi:
barve, zvoki se zlijejo i colori, i suoni si fondono

3. pren. affluire, riversarsi:
demonstranti so se zlili na trg i dimostranti si riversarono nella piazza

4. impers. spiovere, cessare di piovere:
vedriti, dokler se ne zlije mettersi al riparo finché non smetta di piovere

zlò evil; ill; harm; mischief

delati zlò to do evil
izogibati se zlu to keep out of mischief
vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
snovati zlò to mean mischief
moji posli gredo po zlu my business is going downhill
želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
to je potrebno zlò that is a necessary evil

zlò mal m

glavno zlo fuente f de todos los males
potrebno zlo mal m necesario
iti po zlu salir mal
izmed dveh izberi manjše zlo! del mal, el menos
korenine zla las raíces del mal
izkoreniniti zlo cortar de raíz el mal
vračati zlo z zlim volver mal por mal
povrniti dobro za zlo devolver bien por mal
ne jemljite tega za zlo! ¡no lo tome (usted) a mal!
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega no hay mal que por bien no venga

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zlódej diablo m

ne izkušaj zlodeja, ne slikaj zlodeja na steno! (fig) no hay que tentar al diablo
da bi te zlodej! fam ¡que caramba!

zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. venire a mancare, mancare:
zmanjkati komu denarja non aver più soldi
zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
čez noč zmanjkati sparire nella notte
pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante

zmének rendez-vous moški spol, familiarno rancart moški spol

imeti zmenek s kom avoir un rendez-vous (ali un tête-à-tête, un rancart) avec quelqu'un
dogovoriti se za zmenek s kom prendre (un) rendez-vous avec quelqu'un
ne priti na zmenek ne pas venir au rendez-vous, faire faux bond à quelqu'un, familiarno poser un lapin à quelqu'un

zméniti se (dogovoriti se) convenir de quelque chose, se mettre d'accord sur quelque chose, se concerter, s'entendre (à propos de quelque chose) ; (brigati se) se soucier de, faire attention à, tenir compte, de, s'occuper de

zmenjen(o) convenu
zmenjen biti s kom avoir rendez-vous avec quelqu'un; être de connivence (ali de mèche) avec quelqu'un
on se za to ne zmeni cela ne l'inquiéte pas, cela ne le regarde pas, il ne s'en soucie pas, il n'en tient aucun compte

zmeni|ti se² (zménim se) za koga/kaj: Notiz nehmen von
ne zmeniti se za pripombo: hinweggehen über, človeka: links [liegenlassen] liegen lassen, nasvet: in den Wind schlagen

zmeníti se (-im se) perf. refl.

1. (dogovoriti se) mettersi d'accordo, concordare, accordarsi, convenire

2. (ne zmeniti se za) non badare, non far caso a; non curarsi di; infischiarsene, non importare:
ne zmeniti se za ljudi infischiarsene della gente
za prijatelja v težavah se zmeni kot za lanski sneg dell'amico in difficoltà non gliene importa un fico secco

zméniti se (dogovoriti se)

zméniti se o to agree upon
zméniti se (paziti na) za kaj to heed something, to take heed of something, to pay (ali to give) heed to something, to care about something
ne se zméniti se za kaj to pay no heed to something
ne zmenim se za to I don't care about that
malo se zméniti se za kaj to make little of something
ni se zmenil za naše svarilo he ignored our warning
še zmenil se ni zanjo he wouldn't even give her a second thought

zméniti se

zmeniti se (dogovoriti se) za kaj convenir a/c; concertar a/c; (določiti) fijar a/c
zmeniti se za sestanek darse cita con alg
zmeniti se s kom apalabrarse con alg
ne zmeniti se za koga, za kaj no hacer caso de alg, de a/c, aparentar no ver (ozir. no oír) a alg, a/c

zméren modéré, mesuré, qui reste dans la (juste) mesure; moyen ; (pri jedi in pijači) sobre, tempérant ; (cena) modique, modéré, modeste

biti zmeren garder (ali avoir de) la mesure, se modérer, ne pas dépasser la mesure, faire quelque chose avec mesure (ali modération), éviter les excès

zmoči [ô] (zmórem)

1. kaj storiti: es schaffen zu, können, vermögen
ne zmoči nicht schaffen zu, nicht können, (etwas) nicht über sich bringen
ki se zmore braniti wehrhaft
storiti vse, kar človek zmore das Äußerste tun

2. (zmagati) spanec koga: überwältigen