Franja

ilustracija samostalnik
1. (slika) ▸ illusztrációBesedilo je opremljeno z več sto privlačnimi ilustracijami. ▸ A szöveget több száz vonzó illusztráció kíséri.
Letos načrtujejo tudi razstavo otroških ilustracij. ▸ Idén kiállítást szerveztek gyermekek illusztrációiból.

2. neštevno (dejavnost) ▸ illusztrációkészítés, illusztrálásŽe večkrat je bilo slišati, da se slovenska ilustracija po kvaliteti in sodobnosti zlahka meri z evropsko. ▸ Sokszor elhangzott már, hogy a szlovén illusztrációkészítés minőségét és modernitását tekintve vetekedik az európaival.

3. (ponazoritev) ▸ illusztráció, illusztrálásNaj vam za ilustracijo orišem dogodek, ki sem mu bil priča. ▸ Ennek illusztrálására hadd írjak le egy eseményt, amelynek szemtanúja voltam.
Za ilustracijo bom navedel le nekaj podatkov, ki sem jih prebral v javnih medijih. ▸ Illusztrációként csak néhány olyan információt hozok fel, amelyet a közmédiában olvastam.

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

imbarilare v. tr. (pres. imbarilo) postaviti, postavljati v sod; spraviti, spravljati v sod:
imbarilare le aringhe spravljati slanike v sod

imbécile [ɛ̃besil] adjectif bedast, neumen; masculin bedak

il passe pour un imbécile imajo ga za bedaka
c'est le roi des imbéciles to je bedak vseh bedakov

imbiancare

A) v. tr. (pres. imbianco)

1. beliti:
imbiancare le pareti pobeliti stene; ekst. razsvetliti, razsvetljevati

2. (mettere in bucato) namočiti žehto; ( candeggiare) beliti

3. agr. luščiti (riž)

B) ➞ imbiancare, imbiancarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbianco)

1. pobeliti se; (incanutire) osiveti

2. pren. bledeti; svitati se

imbrattare

A) v. tr. (pres. imbratto) umazati, pomazati, zamazati; onesnažiti:
imbrattare fogli, carte slabš. mazati papir
imbrattare tele, muri slabš. mazati platno, stene

B) ➞ imbrattarsi v. rifl. (pres. mi imbratto) umazati se:
imbrattarsi le mani pren. umazati si roke
imbrattarsi di sangue pren. umazati se s krvjo
PREGOVORI: chi imbratta, spazzi preg. kdor umaže, naj počisti

imbrigliare

A) v. tr. (pres. imbriglio)

1. uzdati; natakniti uzde:
imbrigliare l'asino per la coda pren. delati, narediti kaj narobe

2. ekst. obrzdati; ukrotiti:
imbrigliare le passioni obrzdati strasti
imbrigliare un corso d'acqua hidravl. pregraditi vodni tok

3. (rinforzare con briglie) podpreti, podpirati (s pregradami ipd.):
imbrigliare un edificio pericolante podpreti podirajočo se stavbo

B) ➞ imbrigliarsi v. rifl. (pres. mi imbriglio) zaplesti, zapletati se (v uzde)

imbucare

A) v. tr. (pres. imbuco)

1. (impostare) dati v poštni nabiralnik:
imbucare una lettera oddati pismo v nabiralnik

2. vtakniti, vtikati:
non so dove ho imbucato le chiavi ne vem, kam sem vtaknil ključe

B) ➞ imbucarsi v. rifl. (pres. mi imbuco) vtakniti, vtikati se; ekst. skrivati se

im-buō (in-buō) -buere -buī -būtum (najbrž denominativ nekega korena *imbu- = *mbu- ali *mbhu-; prim. še lat. bua Varr. v otroškem jeziku = „pijača“, vini-bua Luc. „vinopivka“)

1. napojiti, opojiti (opajati), namočiti (namakati), ovlažiti, oškropiti: Col., Mart., Vell. idr., illius aram … imbuet agnus V., imbuti sanguine gladii legionum vel madefacti potius Ci., sanguis imbuit arma V., vestem O., guttura lacte i. O.; pesn.: oscula quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H., imbuero Scythicas sagittas O. moja kri bo omočila, quo (odore) testa imbuta est H. napojena, prepojena.

2. metaf.
a) omadeževati, oskruniti, okužiti: cum gladium scelere imbuisset Ci.
b) napolniti: aures sermonibus T., aures promissis Cu., homo imbutus religione, admiratione, superstitione L., mentem imbuit deorum opinio Ci.
c) navdati, seznaniti (koga s čim), privaditi, priučiti (koga čemu), razodeti —, vcepiti (komu kaj), uvesti (koga v kaj): nos ita a maioribus instituti atque imbuti sumus Ci.; z abl.: Q., Suet., Vell. idr., quibus ille studiis se imbuerat Ci., grammaticā imbui T., litterulis Graecis imbutus H. le nekoliko seznanjen z grško književnostjo, cupiditatibus imbui N. navaditi se, certaminibus plebeis imbutus L. navajen na … , servilibus ministeriis aliquem i. Cu., militem licentiā i. T., pietate pectora i. L. navdati, liberaliter educatos vitiis i. L.; z ad in acc.: T. ad quam legem non instituti sed imbuti sumus Ci. se nismo priučili, ampak privadili; z inf.: Prud., ii imbuuntur contemnere deos T. vcepi se jim …
č) (pesn.) kaj tako rekoč posvetiti, najprej spoznati, — poizkusiti, začeti: Fl., imbuit auctor opus O. posvetil ga je, imbue opus tuum O., terras vomere imbuit Val. Fl. prvi orati, cursu prima imbuit Amphitriten Cat. je prva plula, exemplum pulmae primae i. Pr. prvi zgled dati.

imbussolare v. tr. (pres. imbussolo) dati (v žaro, v skrinjico, v boben):
imbussolare le schede elettorali oddati glasovnice v skrinjico

imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

imé in priimek name and surname
v iménu on behalf of, in the name of
v mojem iménu on my (own) behalf
lastno imé proper noun
obče imé common noun
potni list na imé... a passport in the name of...
dekliško imé maiden name
brez iména nameless
krajevno imé placename, toponym
privzeto imé (vzdevek) alias
Brown po iménu Brown by name
dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
klicanje imén (apél) roll call
seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
v božjem iménu in the name of God, in God's name
kako Vam je imé? what is your name?
Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
imeti imé po botru to be called after one's godfather
navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
klicati po iménih to call the roll
podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
omadeževati svoje imé to besmirch one's name
poznati koga le po iménu to know someone only by name
imé se ga je prijelo the name stuck to him
to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!

imé (-na) n

1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio

2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona

imenítnik une personne distinguée, d'un rang élevé

imenitniki les gens distingués, la haute volée, le (grand ali beau) monde, familiarno le gratin, le dessus du panier

imenováti (-újem)

A) imperf.

1. dare un nome, chiamare:
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro vero nome

2. nominare

3. (izbrati) nominare. eleggere

4. dire, chiamare, ritenere:
imenujejo ga za največjega znanstvenika tega stoletja lo dicono il massimo scienziato del nostro secolo

B) imenováti se (-újem se) imperf. refl. chiamarsi; portare il nome; essere intitolato:
ulica se imenuje po domačem pesniku la via è intitolata a un poeta cittadino

imenováti nombrar; designar

imenovali so ga za župana le nombraron alcalde
bil je imenovan za predsednika fue nombrado (ali designado para el cargo de) presidente

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de

imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
rad imeti kaj gustar a/c
imam ga rad le tengo simpatía
rajši imeti preferir
imeti pri rokí tener a mano
imam hišo tengo una casa
imamo zimo estamos en invierno
imeti denar pri sebi llevar dinero encima
imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
prav imeti tener razón
imeti prosto tener fiesta
nimam s čim plačati no tengo de qué pagar

imeti ga pod kapo frazem
(biti pijan) ▸ fejébe száll az ital, van néhány atmoszféra benne, becsíp
Peli so le še v nočeh, ko so ga imeli pod kapo ali jih je nosila luna. ▸ Már csak azokon az éjszakákon daloltak, amikor a fejükbe szállt az ital vagy, amikor alvajártak.
Ker ga je imel pošteno pod kapo, je preveč pritiskal na plin. ▸ Mivel már volt benne néhány atmoszféra, túlságosan rálépett a gázpedálra.
Bili so glasni, precej so ga imeli že pod kapo. ▸ Hangoskodtak, már eléggé be voltak csípve.
Imel ga je že toliko pod kapo, da se mu je jezik zapletal. ▸ Annyira a fejébe szállt az ital, hogy akadozott a nyelve.

imitāmen -inis, n (imitārī) posnemanje: somnia quae veras aequant imitamine formas O.; pogosteje pl.: antiquae imitamina vitae O. Beseda je le pesn.; v prozi se rabi: imitāmentum -ī, n (imitārī) posnemanje, posnetek: Amm., Aug., Gell., veterum Romanorum imitamenta praeferre T. stare Rimljane bahavo posnemati, peractis tristitiae imitamentis T. ko je bilo hinavsko žalovanje pri kraju, quis enim tam parvis oblectare animum imitamentis possit, si vera cognoverit Sen. rh.

imitateur, trice [-tœr, tris] adjectif posnemajoč; masculin, féminin posnemovalec, -lka

le singe est imitateur opica posnema, oponaša