Franja

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.

ἀν-ολολύζω glasno zakričim (od veselja ali žalosti) 1. zavriskam. 2. oplakujem, objokujem koga. 3. razvnemam k veselju, izpodbujam Θήβας.

ἀν-ορθόω [impf. ἀνώρθουν] zopet postavim, popravim, zopet sezidam, πόλιν povzdigujem k moči, vzdigujem, postavljam po koncu σῶμα; pass. NT vstanem.

ἀντ-ερέσθαι [inf. k ἀντ-ηρόμην, aor. k ion. praes. ἀντ-είρομαι] (nasprotno) tudi jaz vprašam, zopet vprašam.

ἀντιλογία 1. protigovor, prigovor, ugovor NT. 2. a) NT pravda, prepir, nasprotovanje, πρός τινα sovraštvo; b) sodnijska obramba, vzajemna razprava; ἦλθον ἐς ἀντιλογίαν prišli so k vzajemni razpravi = začeli so navzkrižna mnenja razkladati; ἀντιλογίαν ἐν αὑτῷ ἔχειν imeti (v sebi) opravičevalne izgovore.

ἀπ-άγω I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan δασμόν. 4. odvedem v ječo, k smrti τὴν ἐπὶ θανάτῳ (sc. ὁδόν). 5. zavedem, odvračam, nagibljem, ἐς ὀξύ izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), παρθένον vzamem za ženo.

ἀπ-ανίστημι [fut. med. ἀπαναστήσομαι, aor. ἀπανέστην, pf. ἀπανέστηκα] 1. act. prisilim, pripravim k odhodu. 2. med. krenem, odidem, izselim se, odrinem, vzdignem se ἐκ, ἀπό τινος; s pt. πολιορκέων neham oblegati.

ἀπατάω (ἀπάτη) [impf. ἠπάτων, fut, ἀπατήσω, aor. ep. ἀπάτησα, fut. pass. ἀπατήσομαι] 1. act. varam, goljufam, zapeljujem, motim. 2. pass. varam se, goljufam se, varajo me, pt. pf. ἠπατημένος φωτός prevaran od (za) moža; τί ἀγγελίας οὐκ ἐμοὶ ἔρχεται ἀπατώμενον katera vest dohaja k meni, ki ni varava (lažniva); Pl. Prot. 323 a zavisi ὡς od τεκμήριον.

ἀπ-αυτομολέω uskočim, prestopim k (sovražniku).

ἀπ-εῖπον, ἀπ-εῖπα [gl. εῖπον; ep. tudi ἀπέειπε, ἀπόειπε, inf. ἀποειπεῖν in ἀπειπέμεν, pt. tudi ἀποειπών, aor. k ἀπό-φημι ali ἀπ-αγορεύω] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; ἀπηλεγέως brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam τί; c) prepovem, zabranim τινί, z inf. in μή, odpovedujem (pohod); d) odpovem se, odrečem se; μῆνιν opustim jezo, φίλοις pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. ἀπειπάμην 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na τί.

ἀπ-ερῶ fut. k ἀπ-αγορεύω.

ἀπ-οικέω 1. izselim se. 2. stanujem daleč od, ἡ Κόρινθος ἐξ ἐμοῦ μακρὰν ἀπῳκεῖτο stanoval sem daleč od K., izselil sem se iz Korinta Sof.

ἀποικίς, ίδος (fem. k ἄπ-οικος), πόλις ἀποικίς ion. naselbina, kolonija.

ἀπο-χωρέω [fut. -χωρήσομαι] 1. odidem, odhajam, umikam se, nazaj korakam εἰς, πρός τι; ἐπὶ τὰ ἀναγκαῖα stopam na stran, grem k svoji potrebi. 2. izločujem se, τὰ ἀποχωροῦντα potreba, odpadki.

ἀ-προσδεής 2 kdor ne potrebuje še česa k čemu τινός, kdor zadostuje sam sebi.

ἀπωτάτω adv. (sup. k ἀπό) zelo daleč od τινός.

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

ἀριθμέω (ἀριθμός) [fut. ἀριθμήσομαι (pass.), inf. aor. pass. ep. ἀριθμηθήμεναι] 1. štejem, na-, seštevam, δίχα razdelim na dva enaka dela; pass. dam se (pre)šteti; med. štejem (tiho) pri sebi. 2. štejem med, prištevam k τινῶν, εἴς τινας.

ἀριθμητικός 3 ki spada k štetju (računanju); ἄνθρωπος spreten v računanju; ἡ ἀριθμητική(sc. τέχνη) računstvo, aritmetika.

ἀρκτέον adi. verb. k ἄρχομαι 1. treba je začeti. 2. pass. treba je slušati, pokoren biti.