Franja

primacía, primacia ženski spol prednost, premoč

tener primacía prednost imeti

primanjkljáj deficit; deficiency; shortage

pokriti primanjkljáj to make good (ali to make up for) a deficit
v blagajni je 200 SIT primanjkljája there is a shortage of 200 tolars in cash
nadomestiti primanjkljáj to make up a deficiency
imeti 8 SIT primanjkljája to be 8 tolars short
obračun kaže 8 SIT primanjkljája the balance shows a deficit of 8 tolars

primeur [primœr] féminin novost; zgodnost; pluriel zgodnje sadje, zgodnja zelenjava ali povrtnina

de primeur (agronomie) zgoden
avoir la primeur de quelque chose kot prvi uživati, spoznati, imeti kaj
marchand masculin des primeurs trgovec z (zgodnjo) zelenjavo
vin masculin dans sa primeur čisto mlado vino

prímež (-a) m teh. morsa, morsetto; obrt. strettoio:
čeljusti primeža le ganasce del morsetto
pren. imeti koga v primežu mettere qcn. con le spalle al muro, stringere qcn. alle corde
cevni primež morsa per tubi
kovaški primež morsa da fabbro
paralelni primež morsa parallela
ročni primež morsetto

princíp (-a) m (načelo; zakonitost; način delovanja) principio:
imeti trdne principe essere uomo di principi
princip relativnosti il principio della relatività
princip vzročnosti il principio della causalità
princip delovanja stroja il principio di come funziona il meccanismo
v principu (v načelu) in linea di principio, di massima
iz principa per principio

principe [prɛ̃sip] masculin načelo, princip; začetek, vir; temelj; element; temeljna resnica; (naravni) zakon; chimie (osnovna) sestavina; pluriel moralna načela, življenjska pravila; smernice

dans le principe v začetku, prvotno
dès le principe takoj od začetka, od vsega početka
en principe v načelu; v teoriji
par principe načeloma
sans principes breznačelen, brezvesten
principe d'Archimède Arhimedov zakon
principe vital življenjsko načelo
avoir pour principe imeti za načelo
être à cheval sur les principes (figuré) jahati na načelih

principio moški spol začetek, izvor, izhodišče; baza, načelo, princip; glavna jed (po juhi); prikuha

al principio v začetku
muy al principio takoj v začetku
del principio al fin od začetka do konca, od glave do nog
en (su) principio pravzaprav, načelno, v principu
por principio načelno, iz principa
lo tengo por principio to je moje načelo
comenzar desde el principio od kraja začeti
dar principio (a) začeti (z)
sentar como principio postaviti kot načelo
tomar (tener, traer) principio izvirati, imeti izvor ali nastanek, nastati
principios pl nravna načela; osnovno znanje
hombre de principios dosleden človek
a principios del mes v prvih dneh meseca
en principios v začetnem stadiju
en los principios v začetku
todos los principios son penosos, todo principio es difícil vsak začetek je težak
es cuestión de principios to je načelno vprašanje

priokús aftertaste, strange taste, peculiar flavour; tinge

dati čemu priokús to tinge something
imeti priokús česa, po čem to be tinged with something, to have a trace of something

priorité [priɔrite] féminin prednost, prioriteta, prednostna pravica, prvenstvo

priorité (aux croisements) prednost vožnje (na križiščih)
la priorité me revient jaz imam prednost (vožnje)
route féminin à priorité prednostna cesta
priorité à droite z desne prihajajoče vozilo ima prednost
avoir priorité imeti prednost pri vožnji
avoir un droit de priorité sur imeti prednost pred kom
donner la priorité à quelque chose dati prednost čemu, bolj ceniti kaj
évacuer les enfants en priorité evakuirati otroke pred vsemi drugimi

prioritéten (of) priority

prioritétne delnice preference shares pl
prioritétna pravica prior right
prioritétna zahteva prior claim
imeti prioritétno pravico to have a prior claim, (avto) to have right of way

priority [praiɔ́riti] samostalnik
prioriteta, prednost (over, to)

priority bond prednostna obligacija
priority holder kdor ima prioriteto
priority share prioritetna delnica
priority list prioritetna lista
of first (ali top) priority najbolj nujno
to give high priority to dati največjo prednost čemu (komu)
to take priority of imeti prednost pred kom
priority of birth prvorojenstvo
priority road prednostna cesta
priority rule pravilo o prednosti

pripómba (-e) f nota, appunto; commento, osservazione, puntualizzazione, rilievo, obiezione:
dajati, imeti pripombe fare appunti, porre, muovere obiezioni
izraženo je bilo veliko pripomb furono avanzate molte eccezioni

priporočílo, priporočítev recommandation ženski spol , référence ženski spol

imeti dobra priporočila avoir de bonnes références

priporočílo, priporočítev recomendación f ; intercesión f

na priporočilo por recomendación (koga de alg)
imeti dobra priporočila tener buenas recomendaciones (ali referencias)

pripravljen (-a, -o)

1. bereit (na auf), na izpit, dokumentacija ipd.: vorbereitet (na auf, za für) (dobro wohlvorbereitet); -bereit (za obratovanje betriebsbereit, za obratovanje/delovanje/ukrepanje einsatzbereit, dienstbereit, za pogajanja verhandlungsbereit, na kompromise [kompromißbereit] kompromissbereit, na obrambo wehrbereit, na odhod reisebereit, abmarschbereit, na parjenje živalstvo, zoologija paarungsbereit, na skok šport sprungbereit, na smrt todbereit, na vojno kriegsbereit, na žrtve opferbereit, za boj kampfbereit, gefechtsbereit, za koncesije konzessionsbereit, hilfsbereit, tvegati risikobereit, za odhod abfahrtbereit, abfahrbereit, za diskusijo diskussionsbereit, za pogovor/pogovore gesprächsbereit, za pohod marschbereit, za polet flugbereit, za sporazumevanje verständigungsbereit, za strel [schußbereit] schussbereit, feuerbereit, za šivanje nadelfertig, za start šport startbereit, za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit)

2. (gotov) fertig; hrana: löffelfertig, zelenjava ipd. za kuhanje: küchenfertig, kochfertig, hitro: das Schnellgericht, Fertiggericht; -fertig (za uporabo gebrauchsfertig, za jadranje segelfertig, za akcijo einsatzfertig, za litje gießfertig, za montažo montagefertig, za obratovanje betriebsfertig, za oddajo na pošti postfertig, za odhod reisefertig, za odpremo/odpošiljanje versandfertig, za pečenje bratfertig, za stavljenje satzfertig, za tisk druckfertig, za uporabo streichfertig, za vgraditev/montažo einbaufertig)

3. -klar (na start šport, letalstvo startklar, za bitko pomorstvo gefechtsklar, za plovbo pomorstvo seeklar, za polet letalstvo flugklar, za plovbo/vzlet/akcijo einsatzklar)

4. v primerni obliki: -fähig (za tisk druckfähig, za obratovanje betriebsfähig, za uporabo einsatzfähig)

5. (zrel) -reif (za odločanje entscheidungsreif, za gradnjo baureif, za tisk druckreif, za vgraditev einbaureif)

6. (primeren) -gerecht (za računalniško obdelavo computergerecht)

7. (voljan, duševno pripravljen) willig, -willig (na zdravljenje zasvojenosti entziehungswillig, plačati zahlungswillig, pomagati hilfswillig), -freudig (za tveganja risikofreudig)
|
biti pripravljenen bereit sein, vorbereitet sein, bereitstehen, sich bereit halten, za boj: unter Waffen stehen, in Bereitschaft sein, na kaj slabega: [gefaßt] gefasst sein auf (na vse aufs Letzte [gefaßt] gefasst sein), na odhod: auf dem Sprung sitzen, in den Startlöchern sitzen
imeti pripravljenno bereithalten, in Bereitschaft haben, bereit haben, na zalogi: vorrätig halten, parat haben
Pozor, pripravljeni, zdaj! Achtung, fertig, los!

pripravljenost² ženski spol (-i …) vojska, medicina die Bereitschaft (bojna Kampfbereitschaft, obrambna Abwehrbereitschaft, Wehrbereitschaft, za akcijo Einsatzbereitschaft, Alarmbereitschaft, na klic die Rufbereitschaft)
pripravljenost za boj Kampfbereitschaft, Gefechtsbereitschaft, die Kampfkraft
čas pripravljenosti die Bereitschaftszeit
biti v pripravljenosti in Bereitschaft stehen, sich bereit halten, čete, gasilci, zdravniki: sich in Alarmbereitschaft befinden
držanje v bojni pripravljenosti vojska die Indiensthaltung
imeti v pripravljenosti bereit halten, pomorstvo, letalstvo klarhalten
imeti v stanju bojne pripravljenosti vojska in Kampfbereitschaft halten
spraviti v stanje bojne pripravljenosti vojska in Kampfbereitschaft versetzen
vzpostavitev bojne pripravljenosti vojska die Indienstnahme

priredi|ti¹ (-m) prirejati prireditev: veranstalten; (imeti) abhalten, pogovorno, ironično: schmeißen, steigen lassen
prirediti sprejem einen Empfang geben

prirojèn (-êna -o) adj. innato; connaturato, congenito; naturale; ereditario:
prirojena hiba malformazione congenita, difetto connaturato
prirojena bolezen malattia ereditaria
prirojene ideje idee innate
prirojeno obnašanje comportamento naturale
med. prirojena debelokožnost pachidermia
prirojena malookost microftalmia
prirojeno znamenje neo
pog. pren. prirojeni dar stoffa, dono
imeti prirojeni dar za avere la stoffa di, il dono di

prise [priz] féminin vzetje; zavzetje, osvojitev; ujetje, prijetje; prijem (pri plezanju, pri rakoborbi); odvzetje, plen; zamrznjenje; photographie posnetek; figuré vtis (sur na); oblast

prise d'armes (militaire) parada (z orožjem)
prise de bec (figuré, familier) pričkanje
prise en charge (de frais) prevzem (stroškov)
prise en chasse zasledovanje, hajka
prise de conscience osveščenje
prise de contact navezava stikov
prise en considération upoštevanje
prise de corps aretacija; zaporno povelje
prise de courant vtikalo, odvzem elektrike
prise d'eau zajetje vode; hidrant; vodovodna pipa
prise d'échantillon odvzem vzorca
prise de film filmanje
prise d'incendie priprava za gašenje (ognja)
prise instantanée (photographie) momentka
prise au magnésium posnetek z bliskovno lučjo
prise des mesures ukrepanje
prise de position pesebno mnenje, stališče o čem
prise de possession prisvojitev
prise en procès-verbal vpis v zapisnik
prise de sang odvzem krvi
prise de sol en parachute pristanek s padalom na zemlji
prise (de tabac) ščepec (tobaka)
prise de télévision televizijski posnetek
prise de terre (radio) ozemljitev
prise d'une ville zavzetje mesta
fiche féminin de prise (él) vtikač
avoir prise sur quelqu'un imeti koga v oblasti; napraviti vtis na koga
décréter la prise de corps izdati zaporno povelje
donner prise à dati povod za
donner prise sur soi pokazati svojo slabo stran
être aux prises biti si v laseh, tepsti se (avec quelqu'un s kom)
faire prise z(a)mrzniti, strditi se
lâcher prise izpustiti (plen); popustiti, odnehati
en venir aux prises spopasti se, skočiti si v lase
on n'a pas de prise sur lui njemu ne moreš nič, ne prideš mu blizu

prismojen¹ [ó] (-a, -o) jed: angebrannt
dišati po prismojenem angebrannt riechen
imeti okus po prismojenem angebrannt schmecken