Franja

Zadetki iskanja

  • vitamin samostalnik
    1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitamin
    pomanjkanje vitaminov ▸ vitaminhiány
    Pretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.
    vsebnost vitaminov ▸ vitamintartalom
    količina vitaminov ▸ vitaminmennyiség
    Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.
    odmerek vitaminov ▸ vitaminadag
    Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.
    sintetični vitamini ▸ szintetikus vitamin
    vsebovati vitamine ▸ vitaminokat tartalmaz
    bogat z vitamini ▸ vitaminokban gazdag
    Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.
    doza vitaminov ▸ vitaminadag
    Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.
    v maščobi topni vitamini ▸ zsírban oldódó vitaminok
    vitamini in minerali ▸ vitaminok és ásványi anyagok
    Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

    2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitamin
    jemati vitamine ▸ vitaminokat szed
    Pila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.
    jesti vitamine ▸ vitaminokat szed
    Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.
    dati vitamine ▸ vitaminokat ad
    nakup vitaminov ▸ vitaminok vásárlása
    kupiti vitamine ▸ vitaminokat vásárol
    Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.
    jemanje vitaminov ▸ vitaminok szedése
    odmerek vitaminov ▸ vitaminadag
    Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
    Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

    3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitamin
    uživati vitamine ▸ vitaminokat fogyaszt
    V tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.
    zaloga vitaminov ▸ vitaminkészlet
    Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!
    košara vitaminov ▸ vitaminkosár
    Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.
    sveži vitamini ▸ friss vitaminok
    Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
    S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.
  • vivre* [vivrə] verbe intransitif

    1. živeti, biti pri življenju; bivati, stanovati; hraniti se (de z); shajati (avec quelqu'un s kom); doživljati

    2. masculin življenje; hrana; pluriel živež, proviant, hrana, jestvine

    vivre à la campagne, à la ville živeti na deželi, v mestu
    avoir le vivre et le logement imeti hrano in stanovanje
    avoir juste de quoi vivre komaj še shajati, se preživljati
    vivre tant bien que mal životariti
    il est facile à vivre z njim je lahko živeti, shajati
    faire vivre ohraniti pri življenju, hraniti, rediti, preživljati
    se laisser vivre ne si delati skrbi
    ne plus vivre (figuré) biti v silnih skrbeh
    vivre âgé sans devenir vieux postarati se, a ostati mlad
    apprendre à vivre à quelqu'un (familier) koga kaznovati, dati mu pošteno lekcijo
    vivre au jour le jour živeti od rok v usta
    il vivra centenaire doživel bo 100 let
    vivre en saint živeti kot svetnik
    vivre son métier živeti za svoj poklic
    (verbe transitif) vivre sa vie živeti svoje življenje, biti prost
    qui vive? stoj, kdo tam? (klic straže)
    être sur le qui-vive biti oprezen, čuvati se, paziti se
    dépôt masculin de vivres skladišče živeža
    vivres de réserve (militaire) železna rezerva hrane
    couper les vivres à quelqu'un komu svojo pomoč ustaviti
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in sveže vode
  • vízum visa moški spol

    dati vizum donner (ali délivrer) un visa, viser un passeport
  • vízum visa f , A visado m

    tranzitni vizum visa de tránsito
    dati vizum v potni list visar el pasaporte
  • vlák train

    na vláku on a train
    z vlákom by train
    delavski vlák workpeople's train
    jutranji vlák morning train
    potniški (brzi, direktni, ekspresni, posebni, izletniški) vlák passenger (fast, through ali direct, express, special ali extra, excursion) train
    luksusni vlák de luxe train, Pullman
    oklepni vlák armoured train
    lokalni vlák local train; ZDA shuttle train
    mešani vlák composite passenger and goods train
    vlák (jata) rib shoal, school
    redni vlák regular (ali scheduled) train
    odhajajoči vlák (the) train now starting
    vlák ob 4ih the four o'clock train
    tovorni vlák goods train
    vlák ima zamudo the train is late (ali overdue ali behind time)
    vlak ima 10 minut zamude the train is 10 miutes late
    dati v promet poseben vlák to run a special train
    peljati se z vlákom to go by train, to take the train
    s katerim vlákom se boš peljal? which train will you take?
    vlák mora priti ob devetih the train is due at nine
    vstopiti v vlák to board a train, to get on a train
    prestopiti v drug vlák to change
    izstopiti iz vláka to alight from a train, to get off a train
    odpeljati se, odpotovati z vlákom to leave by train
    spremiti koga k odhodu vláka to see someone off
    ujeti, priti pravočasno na vlák to catch a train
    še ujeti vlák to catch a train in the nick of time
    zamuditi vlák to miss a train
  • vmes [é]

    1. krajevno: dazwischen

    2. časovno: inzwischen, zwischenzeitlich, mittlerweile; (občasno) zwischendurch

    3. z glagoli: dazwischen-, zwischen- (biti dazwischenstehen, dazwischenliegen, dati zwischenlegen, napisati dazwischenschreiben, priti dazwischenkommen, stopiti dazwischentreten …)
    ne posegati vmes den Dingen ihren Gang lassen
    odločno poseči vmes eingreifen, einschreiten, sich einschalten, durchgreifen
    tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
  • vnášati (-am) | vnêsti (vnêsem) imperf., perf.

    1. portare dentro, in:
    vnašati pohištvo v hišo portare i mobili nella casa

    2. introdurre; inform. (podatke) digitare:
    s škropljenjem vnašati v zemljo strupene snovi con l'irrigazione introdurre nel terreno sostanze tossiche

    3. iscrivere:
    vnašati podatke v tabelo iscrivere i dati nella tabella

    4. creare, provocare:
    vnašati zmedo v promet creare, provocare confusione nel traffico

    5. dare; trasmettere:
    vnašati živahnost v gledališko delo dare vivacità a un'opera teatrale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vnašati v policijsko kartoteko schedare
    vnašati v stolpec rubricare
    muz. vnašati višaje diesare, diesizzare
    tekst. vnašati votek tramare
    vnesti v matično knjigo immatricolare
  • vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

    1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
    a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
    b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
    c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

    2. occ.
    a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
    b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
    c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

    3. metaf.
    a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
    b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.
  • vodíti conduire, mener, guider, diriger, gérer, administrer, être à la tête de, présider, régir

    dati, pustiti se voditi od koga prendre quelqu'un pour guide, suivre quelqu'un, se laisser guider (ali influencer)
    voditi koga za nos mener quelqu'un par le nez
    voditi otroka za roko mener un enfant par la main
    voditi tujca (po mestu) guider un étranger
    voditi za eno točko (šport) mener d'un point
    voditi vojno proti komu faire la guerre à quelqu'un
    voditi letalo piloter (ali conduire) un avion
  • vodíti guiar; conducir; gobernar; administrar ; (obrat, orkester, časopis) dirigir ; (zborovanje ipd) presidir

    dati, pustiti se voditi od koga dejarse guiar por alg, seguir las indicaciones de alg
    voditi koga za nos (fig) burlarse de alg, fam traer al retortero a alg
    voditi vojno proti komu hacer la guerra a alg
    voditi s seboj traer consigo, llevar consigo
  • voice1 [vɔ́is] samostalnik
    glas (politika & figurativno človeški)
    ton, zvok; izraz
    slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
    fonetika zven
    glasba petje (kot stroka)
    zastarelo govorica; sloves

    with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
    at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
    in a loud (low) voice glasno (tiho)
    active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
    the still (ali small) voice glas vesti
    the voice of God glas vesti, vest
    in a prophetic voice s preroškim glasom
    voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
    use of one's voice uporaba pravice glasovanja
    he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
    to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
    to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
    to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
    to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
    to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
    to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
    to love the sound of one's voice rad se poslušati
    to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
    to study voice študirati petje
  • voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

    se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
    voir à l'œil nu videti z golim očesom
    voir de ses propres yeux videti na lastne oči
    peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
    aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
    j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
    voir le médecin iti k zdravniku
    voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
    faire voir pokazati
    se faire voir pokazati se
    se faire bien voir priljubiti se
    en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
    laisser voir dati videti; ne prikrivati
    je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
    j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
    vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
    n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
    n'y voir goutte nič ne videti
    c'est à voir to je treba premisliti
    voir tout en beau videti vse rožnato
    je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
    voir le jour zagledati luč sveta
    ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
    voir la mort de près zreti smrti v obraz
    voir en rose skozi rožnata očala gledati
    voir les choses en noir biti pesimist
    ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
    voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
    je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
    voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
    voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
    j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
    on aura tout vu to je že višek! še to!
    c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
    cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
    cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
    cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
    voir de loin (figuré) predvidevati
    ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
    verra qui vivra bomo videli
  • voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

    voix de la conscience glas vesti
    à basse, à haute voix tiho, glasno
    de vive voix ustno
    voix du peuple glas ljudstva
    à demi-voix polglasno
    majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
    à la majorité des voix z večino glasov
    à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
    à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
    voix exprimées oddani glasovi
    voix consultative posvetovalni glas
    voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
    voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
    par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
    en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
    aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
    avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
    avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
    avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
    donner de la voix vpiti; lajati
    donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
    mettre aux voix dati na glasovanje
    parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
    rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
    perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove
  • volílen electoral, election(-); elective

    volílni boj election contest, election campaign
    volílni govor election speech, ZDA campaign speech
    volílna kampanja election campaign, canvassing, electioneering
    volílni glas vote
    volílni imenik register of voters, electoral roll, electoral register
    volílni izidi election returns pl, poll
    volílna glasovnica ballot paper
    volílna kroglica (voting) ballot
    volílni fond (electoral) campaign fund
    volílni listek voting paper, ballot
    volílni odbor electoral board, electoral committee
    volílni letak election pamphlet
    volílni komisar returning officer
    volílna celica, kabina polling booth, voting booth
    volílni program platform, ZDA ticket
    volílno okrožje constituency, ZDA district
    volílna pravica right to vote, franchise
    splošna volílna pravica universal suffrage
    moška, ženska volílna pravica male, female suffrage (ali right to vote)
    volílna reforma electoral reform
    volílni seznam kandidatov list of candidates, ZDA ticket, slate
    volílna skrinjica ballot box
    števec (štetje) volílnih glasov scrutineer (scrutiny)
    velika (slaba) volílna udeležba a heavy (a light) poll
    volílni zakon electoral law
    nemški volílni knez zgodovina Elector
    volílna enota voting unit
    volílna konferenca election conference
    imeti volílni govor to electioneer, ZDA to stump
    (od)dati svoj volílni glas to give one's vote (za for)
    prešteti volílne glasove to count the poll (ali the votes)
  • volj|a3 [ó] ženski spol (-e …) (razpolaganje):
    na voljo zur Verfügung
    biti na voljo zur Verfügung stehen
    dati na voljo zur Verfügung stellen
    imeti na voljo zur Verfügung haben, verfügen über
  • vólja (-e) f

    1. volontà, volere; voglia:
    človek železne volje individuo di una volontà ferrea
    človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
    svobodna volja libero arbitrio
    volja do dela voglia di lavorare
    volja do učenja volontà di studiare
    po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
    naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

    2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
    dobra volja buonumore
    slaba volja malumore, cattivo umore
    spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

    3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
    trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
    med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

    4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
    ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
    dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
    drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
    filoz. volja do moči volontà di potere
    jur. pogodbena volja libertà contrattuale
    polit. misija dobre volje missione di buona volontà
  • vonj samostalnik
    1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj]szag [neprijeten vonj]
    močan vonj ▸ erős szag
    V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.
    nežen vonj ▸ lágy illat
    neprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szag
    zatohel vonj ▸ áporodott szag
    oster vonj ▸ éles szag
    omamen vonj ▸ bódító illat
    aromatičen vonj ▸ aromás illat
    svež vonj ▸ friss illat
    sladek vonj ▸ édes illat
    vonj po bencinu ▸ benzinszag
    vonj po morju ▸ tengerillat
    vonj po kavi ▸ kávéillat
    vonj se širi ▸ szag árad, illat árad
    Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.
    zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérez
    zavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagol
    vonj vrtnic ▸ rózsaillat
    Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
    vonj parfuma ▸ parfümillat
    vonj znoja ▸ izzadságszag
    vonj hrane ▸ ételszag
    vonj po dimu ▸ füstszag
    vonj po znoju ▸ izzadságszag
    opojen vonj ▸ kábító illat
    prijeten vonj ▸ illat, kellemes illat

    2. (dišava) ▸ illat
    nov vonj ▸ új illat
    Nadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.
    moški vonj ▸ férfi illat
    V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.
    ženstven vonj ▸ nőies illat
    cvetni vonj ▸ virágillat
    cvetlični vonj ▸ virágillat
    odišaviti se z vonjemkontrastivno zanimivo illatosítja magát
    uporabljati vonj ▸ illatot használ
    vonj za moške ▸ férfi illat
    vonj za ženske ▸ női illat
    vonj z notami ▸ jellegzetes illat
    Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

    3. (voh) ▸ szaglás
    čut za vonj ▸ szaglás
    izguba vonja ▸ szaglás elvesztése
    Tudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.
    razvit vonj ▸ szaglást kifejleszt
    Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
    vonj in sluh ▸ szaglás és hallás

    4. (o občutku) ▸ illat, szag
    dati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglik
    Ponedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.
    dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot áraszt
    imeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatos
    Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.
    čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érez
    V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
    V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.
    vonj življenja ▸ életszag
    vonj smrti ▸ halálszag
    vonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    vonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.
    vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illata
    Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
    Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.
  • Vorrang, der, prednost, prioriteta; Vorrang geben dati/dajati prednost; den Vorrang haben (vor) imeti prednost (pred), biti prednosten; Vorrang sehen in/Vorrang einräumen dajati prednost
  • Vortritt, der, prednost; den Vortritt haben imeti prednost; jemandem den Vortritt geben dati prednost (komu)
  • Vorzug1, der, prednost; Eigenschaft: odlika; den Vorzug haben imeti prednost; den Vorzug geben dajati/dati prednost