Franja

pincelada ženski spol poteza s čopičem

dar la última pincelada dokončati

pincelar s čopičem namazati, (po)pleskati, (po)slikati

pincer [pɛ̃se] verbe transitif ščipati, pri-, uščipniti, uščeniti; stiskati, biti pretesen (obleka); prijeti s kleščami; familier, figuré ujeti, prijeti, zalotiti; grajati; zasramovati; verbe intransitif gristi, rezati, zbadati; bili občuten (mraz); musique igrati (de na)

pincer le bec (populaire) zategniti usta; namrdniti se
pincer de la guitare igrati na kitaro
pincer les lèvres stisniti ustnice
en pincer pour quelqu'un biti zateleban v koga
se faire pincer (familier) dati se ujeti, zasačiti
la police l'a pincé en flagrant délit policija ga je zasačila na dejanju
le froid pince dur mraz reže

pīni-fer -fera -ferum (pīnus in ferre) smrekonosen (boronosen), s smrekami (bori) obrasel, smrekovit (borovit): piniferum caput (sc. Atlantis) V., Don., Vesulus, Maenalus V., colles O., Olympus Sen. tr., Ossa Lucan., vertex Sil., Ida Stat., Atlans Aus.

pīni-ger -gera -gerum (pīnus in gerere) = pīnifer smrekonosen (boronosen), s smrekami (bori) obrasel: pinigerum Fauni Maenalis ora caput O., Lechaeus, agri, Simois Stat., Othrys Val. Fl.

pinnacle [pínəkl]

1. samostalnik
arhitektura stolpič, majhna kupola; konica (skale, hriba), vrh
figurativno vrhunec, višek

2. prehodni glagol
arhitektura okrasiti s stolpiči; povišati; biti vrhunec česa; tvoriti vrh

pinnātus 3 (pinna1)

1. pernat, operjen, opremljen s perjem: iam vero clinata est ungula vemens fortis Equi propter pinnati corporis alam Ci. poet., tum iecore opimo farta et satiata adfatim clangorem fundit vastum et sublime avolans pinnata cauda nostrum adulat sanguinem Poeta ap. Ci., Cupido Ci., qui nervo tenet Haemonio pinnata senex spicula Chiron Sen. tr.

2. metaf. tako rekoč pernat (perutast): femina (sc. abies) etiam prolixior … folio pinnato densa Plin. (jelka) … pri kateri so iglice razporejeno na gosto druga ob drugi kot peruti, pinnato fulgore radiantes (sc. carbunculi) Plin., pinnata et ipsa (sc. fraxinus) folio Plin.

3. krilat, okriljen: nisi portenta anguisque volucris ac pinnatos scribitis Luc., quae (sc. Diana) pinnatum Cupidinem genuisse dicitur Ci., Aethiopia generat pinnatos equos Plin., nunc tormentis excusso (sc. ferro) … nunc vero pinnato Plin., vidit se … pinnatarum formicarum multitudine oppleri Suet., famulorum tuorum draconum pinnata curricula Ap., omnium animalium … pinnatarum et pedestrium et aquatilium Ap.; pren.: Poenico bello secundo Musa pinnato gradu intulit se bellicosam in Romuli gentem feram Porcius Licinius ap. Gell., pinnatam Pegasi vincebas celeritatem Ap.

pinner [pínə] samostalnik
predpasnik
(tudi množina) čepica s perutkami

pinoccata, pinocchiata f kulin. pogačica s pinjolami

Pinselätzung, die, jedkanje s čopičem

Pinselführung, die, poteza čopiča/s čopičem

pinseln Kunstmaler: slikati/risati s čopičem; Schriftzeichen: pisati/risati s čopičem; eine Fläche: pleskati, barvati (s čopičem); ein Gitter usw.: premazati s čopičem

Pinselstrich, der, poteza čopiča/s čopičem

piombare² v. tr. (pres. piombo) plombirati, zapečatiti s plombo; plombirati, zaliti s plombo (zob)

piombifero agg. svinčev, bogat s svincem

piperātārius 3 (piperātus) s poprom oskrbljen (napolnjen): horrea Hier.

piqueter [pikte] verbe transitif zakoličiti; popikati, posejati s pikami

le ciel est piqué d'avions nebo je kot popikano z letali

pirateggiare v. intr. (pres. pirateggio) ukvarjati se z gusarstvom, s piratstvom, z nedovoljeno dejavnostjo; ekst. ropati, izkoriščati

pìrjān -ána m (t. pürjan, perz.) gastr. jed: meso kuhano v sopari skupaj s krompirjem in rižem

pisé [pize] masculin stolčena ilovica, pomešana s kamenjem, s slamo