Franja

razplameni|ti (-m) entfachen (tudi figurativno)

razpotj|e [ó] srednji spol (-a …) der Kreuzweg, Scheideweg, die Wegscheide
biti na razpotju am Kreuzweg/Scheideweg stehen (tudi figurativno)

razpršit|ev ženski spol (-ve …) die Streuung (tudi statistična), Zerstreuung; (razširjenost) die Ausbreitung

razsejati (razsejem) streuen (tudi fizika), verstreuen; bolezen ipd.: (zanesti) verschleppen

razstavi|ti¹ (-m) razstavljati [auseinandernehmen] auseinander nehmen; zerlegen (tudi matematika); del iz stroja: ausbauen, stroj: abbauen

razstrelíti to explode

razstrelíti mino to spring a mine (tudi figurativno); to blow up (most a bridge); to blast

razvijanj|e srednji spol (-a …)

1. (razvoj) die Ausbildung, Herausbildung; die Entwicklung; osebnosti ipd.: die Entfaltung (osebnosti Persönlichkeitsentfaltung)
nadaljnje razvijanje die Weiterentwicklung

2. tehnika die Entwicklung (tudi fotografsko); (pridobivanje) die Darstellung; (plina Gasentwicklung, toplote Wärmeentwicklung)
kadica za razvijanje die Entwicklungsschale
kemikalija za barvno razvijanje die Farbentwicklungschemikalie
stroj za razvijanje die Entwicklungsmaschine
postopek razvijanja das Entwicklungsverfahren
proces razvijanja der [Entwicklungsprozeß] Entwicklungsprozess
stroški razvijanja Entwicklungskosten množina
biti še v razvijanju noch im Entwicklungszustand sein

razvleč|i [é] (-em) dehnen, überdehnen, zerdehnen, verziehen; v dolžino: in die Länge ziehen (tudi figurativno) v širino: in die Breite ziehen; usta: verziehen

razvoj [ô] moški spol (-a …)

1. die Entwicklung (tudi matematika); (embrionalni Embryonalentwicklung, Keimesentwicklung, individualni Individualentwicklung, lastni Selbstentwicklung, nadaljnji Fortentwicklung, Weiterentwicklung, prekomeren Überentwicklung, vzporedni Parallelentwicklung, človeštva Menschheitsentwicklung, govora Sprachentwicklung, jajčeca Eientwicklung, navzgor Höherentwicklung, v napačno smer Fehlentwicklung, v vrsto matematika Reihenentwicklung, snežne odeje Schneedeckenentwicklung)
razvoj osebka die Entwicklung (des Individuums)
… razvoja Entwicklungs- (pospešitev die Entwicklungsbeschleunigung, potek der Entwicklungsverlauf, čas die Entwicklungszeit, stopnja der Entwicklungsgrad, stroški Entwicklungskosten množina, zaostajanje der Entwicklungsrückstand, die Entwicklungsverzögerung)
kar se tiče razvoja entwicklungsmäßig
sposoben razvoja entwicklungsfähig
dežela v razvoju das Entwicklungsland
pomoč deželam v razvoju die Entwicklungshilfe
zavirati razvoj entwicklungshemmend sein

2. geografija evolucija: die Stammesentwicklung, die Evolution
razvoj vrst die Entstehung der Arten

3. (geneza) die Entwicklungsgeschichte, der Entwicklungsgang

4. delo: die Entwicklungsarbeit

5. (prost razvoj, razmah) die Entfaltung (svojih sposobnosti Selbstentfaltung)

6. (nastanek in razvoj) die Bildung (oblakov Wolkenbildung, snežne odeje Schneedeckenbildung); (razvoj in rast) das Wachstum (snežne odeje Schneedeckenwachstum); (izoblikovanje) die Herausbildung; odnosov, situacije: die Gestaltung; (spreminjanje razmer) das Geschehen (vremena Wettergeschehen); (potek) der Ablauf (vremenskega stanja Witterungsablauf)

7.
oseba z motnjami v razvoju der Behinderte, duševnem: der geistig Behinderte ( ein -r)

8.
določati smer razvoja Schrittmacher sein

rdeča nit ženski spol der rote Faden (tudi figurativno)

rdeči svinčnik moški spol der Rotstift (tudi figurativno)

Rēa² -ae, f (tudi Rhēa) Réa, staroitalsko žensko ime; poseb.

1. Rea Silvia Rea Silvija, Numitorjeva hči, vestalka v Albi, z Marsom mati Romula in Rema: L., Aur., Eutr., Prud.

2. po njej imenovana izmišljena vestalka: V.

reagírati (-am) perf., imperf.

1. reagire; prenderla:
ne vem, kako bo reagiral non so come la prenderà
reagirati na novico, na očitke reagire alla notizia, agli appunti
fot. emulzija filma reagira na svetlobo l'emulsione della pellicola reagisce, è sensibile alla luce

2. kem. reagire;
fluor reagira tudi z žlahtnimi plini il fluoro reagisce anche in presenza di gas nobili

reakcij|a ženski spol (-e …) die Reaktion (tudi kemija), (nasprotno učinkovanje) die Gegenwirkung, (povratno učinkovanje) die Rückwirkung; die Umsetzung
nasilna reakcija na nasilje die Gegengewalt
(alarmna Alarmreaktion, beljakovinska Eiweißreaktion, čustvena Gefühlsreaktion, imunitetna Immunreaktion, jedrska Kernreaktion, kožna Hautreaktion, ksantoproteinska Xanthoproteinreaktion, nasprotna Gegenreaktion, obarjalna Fällungsreaktion, obrambna medicina Abwehrreaktion, panična Panikreaktion, plamenska Flammenreaktion, pretirana Überreaktion, primarna Primärreaktion, primitivna Primitivreaktion, sledenja Nachfolgereaktion, tal agronomija in vrtnarstvo Bodenreaktion, vodenja mladičev živalstvo, zoologija Führungsreaktion, zavračanja (organa) medicina Abstoßungsreaktion, serumska medicina Serumreaktion, stresna Notfallreaktion, [Streßreaktion] Stressreaktion, startna Startreaktion, tuberkulinska medicina Tuberkulinreaktion, verižna Kettenreaktion, vnetna medicina Entzündungsreaktion, vžigalna Zündreaktion, zamenjalna Austauschreaktion, zenična medicina Pupillenreaktion)
priduševanje imunitetnih reakcij die Immunsuppression
hitrost reakcije die Reaktionsgeschwindigkeit
inhibirati reakcijo reaktionshemmend wirken, medicina imunitetno: immunsuppressiv wirken
stopnja reakcije die Reaktionsstufe

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

recept [é/ê] moški spol (-a …) das Rezept (tudi medicina)
kuharski recept Kochrezept (kuhati po receptu nachkochen)
figurativno recept za uspeh das Erfolgsrezept
zdravniški recept ärztliche Verschreibung
samo na recept gegen ärztliche Verschreibung, verschreibungspflichtig
dati recept za komu (jemandem etwas) verschreiben
brez recepta rezeptfrei
prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
blok z recepti der Rezeptblock
napisati recept rezeptieren, ein Rezept aufschreiben

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

reciprocus 3, adv. -ē (iz *reco-proco-; prim. re in procerēs, torej = nazaj in naprej obrnjen)

1. po isti poti se vračajoč: reciprocum est, cum unde quid profectum redit eo Varr., reciprocum telum Varr., amnis, aestus Plin., mare T., Plin. upadajoče, osekajoče, oseka, reciproce fluere Varr. tja in nazaj stopajoče ali povratno teči = plimovati in osekati, doživljati plimo in oseko, vox Plin. odbijajoč se (o odmevu, jeku).

2. pren. naroben, vzajemen, povraten, medseboj(nost)en, recipročen: argumenta (gr. ἀντιστρέφοντα) Gell. ki se obračajo proti tistemu, ki jih je podal, ars Plin. premenjalna, spreminjajoča se, vzajemna; tako tudi talio Gell.; pren. (adv.) narobe, napak, obrnjeno, (ravno) obratno: Prisc.; kot gram. t.t.: pronomina reciproca Prisc. povratni zaimki.

recitātiō -ōnis, f (recitāre) branje, čitanje

1. uradnih listin na sodišču pred sodniki: Corn. idr., consilium tuum de Catonis honore illarum litterarum recitatione patefactum est Ci., Crassus tum ita Brutum ultus est, ut illum recitationis suae paeniteret Ci., eorum qui minore culpa tenerentur nominibus modo in recitatione praeteritis Suet.

2. literarnih del (tudi v pl.) = recitacija, recitiranje: T., Plin. iun. idr., cum indignaretur quidam illum toto die recitasse et negaret accedendum ad recitationes eius Sen. ph., nam cum initio recitationis defractis compluribus subsellis obesitate cuiusdam risus exortus esset Suet.