Franja

fūco -āre -āvī -ātum (fucus1)

1. barvati, pleskati: vellera … hyali saturo fucata colore V. pobarvana s temnim zelenilom steklene barve, f. vellus Sil., fucatae vestes T., fucatae colore tabulae T. prebeljene; occ. (lica, kožo) ličiti, lepotičiti: color stercore fucatus crocodili H. barvilo, pripravljeno iz krokodilovega blata, f. oculos circumducto nigrore Cypr.

2. (po)rdečiti, rdeče (po)barvati, škrlatno (po)barvati: Assyrio fucatur lana veneno V., ephippia fucata Ap., ministri fucandae purpurae Amm. pomočniki v barvalnici s škrlatom (bagrilnici), pomočniki pri barvanju s škrlatom (bagrniki); occ. (lica, telo) rdeče barvati, lepotičiti: est aliis (puellis) fucandi cura coloris O., formam fucata … Cleopatra Lucan., f. corpora Q.

3. klas. le metaf. „olepšati“ = popačiti, ponarediti, večinoma v pt. pf.: fucatus candor et rubor Ci. ponarejeno belo in rdeče barvilo, fucatus nitor Ci., isdem ineptiis fucata sunt illa omnia Ci., fucata a sinceris secernere Ci., signa probitatis non fucata forensi specie Ci., lepido quae sunt fucata sonore Lucr., unum quodque genus (dicendi) … cum fucatur atque praelinitur, fit praestigiosum Gell., versus Homeri fucatior Gell., si veritas fucata mendacio est Lact. Adv. v komp. fūcātius: Aus.

fuero moški spol (občinski) zakon, mestno pravo, postava, običajno pravo; sodstvo; posebna pravica, privilegij; ošabnost, prevzetnost

a(l) fuero po zakonu, po postavah
en su fuero interno pri sebi, v svoji notranjosti
por fuero pošteno
¿con qué fuero? s kakšno pravico?
fueros pl posebne pravice posameznih provinc ali mest (v Španiji); domišljavost

Fühler, der, (-s, -) Tierkunde tipalnica, tipalka (tudi pri polžih), antena; Technik tipalo, indikator, detektor

führen

1. voditi (auch Unternehmen usw.), Weg, an der Hand: peljati, ein Fahrzeug: voziti, peljati, ein Flugzeug: pilotirati, in Verzweiflung: gnati

2. (zuführen) dovajati, zum Mund usw.: nositi (v usta itd.)

3. einen Artikel, Waren: imeti na zalogi

4. bei sich/mit sich führen Dokumente: imeti pri sebi

5. sich führen vesti se, obnašati se, držati se

6. führen zu povzročiti/povzročati (kaj)

7. einen Namen, ein Wappen: nositi, uporabljati

8. Aufsicht führen nadzorovati (kaj), imeti nadzor (nad); den Beweis führen dokazovati; Klage führen pritoževati se (nad), tožiti; Krieg führen vojskovati se; ein Leben führen živeti življenje; Regie führen režirati; Sprache führen govoriti; hinters Licht führen zavesti, zavajati; zu Ende führen dokončati

fuite [fɥit] féminin beg, bežanje; izgovor; uhajanje; indiskretnost, izdaja tajnosti

fuite éperdue brezglav beg
fuite de gaz uhajanje plina
fuite de capitaux beg kapitala
fuite d'eau puščanje vodne cevi
fuite devant les responsabilités beg pred odgovornostmi
canal masculin de fuite odtočni kanal
les fuites du baccalauréat izdaja tajnosti pri (državnem izpitu) bakalavreatu
tentative féminin de fuite poskus bega
délit masculin de fuite prestopek pobega voznika, ki je zakrivil nesrečo
être en fuite biti na begu
mettre en fuite v beg pognati
prendre la fuite zbežati

fūlīgō -inis, f (prim. sor. lat. fūmus iz *dhū-mos)

1. saje: Col., Iuv., P. Veg., os oblitum fuligine Pl., quasi fuligine abstersā Ci., fuligine multa pingues taedae Lucr., f. lucubrationum Q. saje luči pri ponočnem učenju; pren: f. verborum et argutiarum Gell.

2. metaf. barvilo, ličilo (iz saj), lepotilno črnilo: supercilium madidā fuligine tinctum Iuv.

fullōnius 3 (fullō) = fullōnicus: ars Plin., Non., creta, spina, urina Plin., saltus Sen. ph. skakanje pri valjanju; šalj.: cras mihi potandus fructus est fullonius Pl. jutri se moram (gospodarju) dati z nogami teptati (= našeškati). Subst.

1. fullōnia -ae, f valjavstvo, valjavsko rokodelstvo: didicisse fulloniam (po drugih fullonicam) Pl.

2. fullōnium -iī, n. valjavnica, valjavčeva delavnica: Amm.

fulmenta -ae, f (iz *fulc-menta: fulcīre)

1. opora Ca., Luc. ap. Non.

2. peta (pri čevlju), opetnik: Pl.

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

fünf pet; es ist fünf ura je pet; die fünf Buchstaben tri črke (rit); seine fünf Sinne (nicht) beisammen haben (ne) biti pri pravi (pameti); fünf gerade sein lassen iti preko (česa), pogledati skozi prste; pustiti naj je, kar je; sich an den fünf Fingern abzählen na prste prešteti

fūnis -is, m pri Lucr. f. (najbrž sor. z gr. ϑῶμι(γ)ξ vrv(ca), motvoz, trak; prim. fīlum)

1. vrv, konopec (vož, f, vože): Cat., Vitr., Sen. ph., Plin., Q., Iuv., Eutr. idr. alii conantur signum rapere ad se funibus Ci., adductaque funibus arbor corruit O., f. ancorarius C. sidrna vrv, solvitur herboso religatus ab agerre funis O. držalna vrv, litore funem deripere iubet V., naves funibus prosiluere suis V., per extentum funem ire H. plesati po napeti vrvi.

2. preg.
a) v podobi, vzeti od motovila: currente retro funis eat rota H. (če je breme pretežko, se motovilo delavcu izmakne in vrv leze nazaj).
b) v podobi, vzeti od živali ob povodcu: (pecunia) tortum digna sequi potius quam ducere funem H. da se raje pusti voditi, kakor pa da vodi = da služi, kakor pa da zapoveduje.
c) funem reducere Pers. vrv nazaj potegniti = svojo besedo preklicati, misel menjati.
č) ex incomprehensibili parvitate arenae funem efficere Col. kaj nemogočega storiti.
d) funem in diversa distendere Tert. prerešetavati (razpravljati) kaj na vse strani.

fūnus -eris, n

1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

2. meton.
a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).

fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).

I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.

1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.

2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.

II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.

III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.

IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:

1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.

2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.

Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:

1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.

2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis.

für za (zahlen für etwas plačati za, arbeiten für jemanden delati za koga, das ist für mich to je za mene, für 4 Personen/Wochen za štiri osebe/tedne, für sich za sebe, zase, für Kopfschmerzen za glavobol, für sein Alter: za svojo starost); kot (es für gegeben betrachten: kot dano, für besser kot boljše); po (bekannt für poznan po); Tag für Tag dan za dnem; Jahr für Jahr leto za letom; Mann für Mann , mož za možem; Stück für Stück kos za kosom; ich für meine Person kar se mene tiče; für sich za sebe, zase, pri sebi; für sich leben živeti sam zase; an und für sich pravzaprav; was für ein kakšen; was für welche kakšni

furca -ae, f

1. vile z dvema rogljema, burkle, rogovila, rogovilasta podpora: furcae bicornes V., vitibus aptare sudes furcasque valentes V.; (rogovilast) podporni kol pri hiši: L., O., pri mreži (= amites) debelna rogovila, razsoha: Plin.

2. vilice: furcā levat ille bicorni terga suis O. z dvorogljatimi vilicami (burklami); occ. tudi gnojne vile, zlasti preg.: cupae delapsae furcis ab opere removentur C., furcā aliquem detrudere L., naturam expellas furcā (= z vso silo), tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) stoga = rogovilast jarem kot kaznovalno orodje (lesena razsoha v obliki (gr. Λ), ki so jo dali kaznjencu čez tilnik, mu privezali roke na oba konca, potem pa so ga bičali; to je bila predvsem kazen za sužnje): Eutr., Lact., Prud., tu hodie furcam feras Pl., servus per circum … furcam ferens ductus est Ci., servum quidam pater familiae sub furca caesum egerat circo L., ibis sub furcam H. prišel boš v sužnost, cervicem inseri furcae Suet.; occ. vešala, vislice rogovilaste oblike: canes vivi in furcā Plin., furcā figere, in furcam tollere, furcae subicere Icti.
b) soteska (v obl. V): f. Caudīnae Val. Max.; prim. furculae Caudīnae, gl. furcula.
c) furcae cancrorum rakove klešče: Ap.
č) jarem za junce, ki še niso ukročeni: Varr.

furcula -ae, f (demin. furca; prim. našo izpos. burkla)

1. rogovilast kol, rogovilasta podpora: suspenso furculis ab hostibus muro L.

2. meton. soteska (v obl. V), gorski prelaz, (gorsko) sedlo; kot nom. propr. Furculae (furculae) Caudinae L., Fl., Eutr. soteski pri Kavdiju, kavdijski soteski (gl. Caudium).

furgón moški spol prtljažni voz, zaprt prevozni voz

furgón de cola zadnji vagon pri vlaku
furgón para ganado živinski vagon

fūstis -is, abl. -ī in -e, m (sor. s con-fūtāre?) gorjača, krepelec, krepelo, palica, bet: Varr., Dig., cum fusti est ambulandum Pl., recisos portare fustes H.; kot pretepalo: male mulcati clavis ac fustibus Ci., inermem tribunum adoriuntur fustibus Ci., fustibus eum de fundo egit Ci., caput fuste dolat H.; v poljedelstvu: spicae melius fustibus cuduntur Col. (po drugih tunduntur); kot kaznovalno orodje, pri vojakih celo za usmrtitev: lascivi pueri: quos tu nisi fuste coërces, urgeris … H., formidine fustis H. iz strahu pred palico, sorte ductos fusti necat S., centurionem ob turpem ex acie fugam fusti percussit Vell., decimum quemque … sorte ductos fusti necat T., decimum quemque fusti ferire T.

fusto m

1. steblo:
pianta d'alto fusto visokodebelno drevo

2. trup:
un bel fusto pog. šalj. lepo raščen mladenič, lepotec

3. podolgovati del česa:
fusto della stadera kembelj tehtnice
fusto del remo ročaj vesla
fusto dell'argano ročica pri vitlu

4. arhit. deblo (pri stebru)

5. sod

fusus³ -ī, m

1. vreteno: Lucr., Cat., Hier., Prud., colus et fusus O., Tib., fusu versato O., levi teretem versabat pollice fusum O., fusum torquere Plin., Iuv.; poseb. vreteno Park: suis dixerunt „currite“ fusis … Parcae V., tunc … sorores debuerant fusos evoluisse meos O. = takrat naj bi bile … moje življenje končale, takrat naj bi bila umrla.

2. (po)prečni klin pri vzvodu: Vitr. — Heterogen. pl. fūsa -ōrum, n.: Hier., Symm.