Franja

Filípi (-ov) m pl. geogr., hist. Filippi:
pren. vidiva se pri Filipih ci rivedremo a Filippi

Filmgeschäft, das, im Filmgeschäft pri filmu

filouterie [-tri] féminin lopovstvo, sleparija, goljufija, pobalinstvo

expert masculin en filouterie spreten slepar; goljufanje pri igri

finden (fand, hat gefunden)

1. (entdecken usw.) najti

2. zdeti se: (ich finde, [daß...] dass... zdi se mi, da...); gut/schlecht finden: ich finde das gut zdi se mi dobro; videti: was findest du an X? kaj (neki) vidiš na X-u

3. sich finden (sein) nahajati se, biti, obstajati, pokazati se; eine ähnliche Stelle findet sich bei... podobno mesto najdemo pri...; sich finden Menschen: dobiti se; sich finden in das Schicksal usw.: vdati se v (usodo itd.)

4. als Funktionsverb: Absatz finden prodajati se; Beachtung finden biti zapažen; den Tod finden izgubiti življenje; Trost finden in potolažiti se z, najti uteho v; Verwendung finden biti v rabi; ( V načelu nosi pomen samostalnik ); ein gefundenes Fressen sein biti kot nalašč

finesa samostalnik
1. (podrobnost; dodelava) ▸ részlet, fineszNekaj rezerve ima še pri piljenju fines, na čemer bo delal do olimpijskega nastopa, največjo zalogo pa skriva v adrenalinu. ▸ A részleteken még van mit csiszolnia, ezen az olimpiai fellépéséig még dolgozni fog, de a legnagyobb tartaléka az adrenalin.Večer pa je potekal v znamenju uigranega dueta, ki do potankosti obvlada finese obeh inštrumentov. ▸ Az estet egy alaposan egymáshoz szokott duó játéka jellemezte, akik ismerték a hangszeres játék legapróbb finomságait.
V veliko pomoč mi je seveda računalnik, ki opravi težaško delo, sam pa se lotevam fines. ▸ A számítógép természetesen nagy segítségemre van, elvégzi a nehéz munkát, míg én a finomhangolást végzem.

2. (o prefinjenost) ▸ finomság
Naša vina so imela fineso. ▸ A borainkban benne volt a finomság.
Priporočamo nakup temne obleke iz finega volnenega blaga, tanke vertikalne črte pa vam bodo dodale še kanček finese. ▸ Javasoljuk a sötét, finom gyapjúszövetből készült ruha megvásárlását, a függőleges vékony csíkok egy csipetnyi finomságot kölcsönöznek neki.

finesse [finɛs] féminin finesa, subtilnost, tankost, drobnost; nežnost; ostroumnost, zvijačnost, prebrisanost, rafiniranost; eleganca

finesse d'un tissu tankost tkanine
finesse d'exécution fina izdelava
finesse de l'oreille izvrsten sluh
connaître les finesses de quelque chose poznati vse podrobnosti, natančnosti, finese kake stvari
entendre finesse à quelque chose videti v čem sovražno namero
être au bout de ses finesses biti pri kraju s svojo pametjo

Finger, der, (-s, -) prst; kleiner Finger mezinec; Maschinenteil: količek; etwas an den Fingern abzählen na prste prešteti; durch die Finger schauen pogledati skozi prste; etwas auf die Finger bekommen dobiti po prstih; sich die Finger nach etwas lecken cediti sline; sich etwas aus den Fingern saugen iz prsta izsesati, iz trte izviti; sich bei etwas die Finger verbrennen opeči si prste; keinen Finger krumm machen/rühren ne migniti niti s prstom; klebrige Finger haben imeti dolge prste; er hat klebrige Finger njega se rado kaj prime; jemanden um den kleinen Finger wickeln können okoli prsta oviti; etwas nicht aus den Fingern lassen ne dati iz rok/krempljev; die Finger im Spiel haben imeti prste zraven; in die Finger bekommen/geraten dobiti/priti v roke/kremplje; unter die Finger kommen priti v roke; sich die Finger schmutzig machen umazati si roke; die Finger von etwas lassen pustiti pri miru; die Finger jucken jemanden nach etwas prsti srbijo koga po čem

fīnis -is, abl. sg. -e, starejše -ī, m redko f (najbrž iz *fīg-snis: fīgere)

I.

1. meja; v sg.: Cu., Sen. ph., Val. Fl., T., Sil., Suet., Iust., Amm., intra finem eius loci Ci., Rubico finis est Galliae Ci., quem ad finem … loca aperta pertinebant C. do koder, Oceani finem iuxta V. ob obali, finis Campanus L., vagantes per utrumque finem L., fine trium zonarum contentus O.; pogosteje v pl.: Ter., Val. Fl., Suet., Cl., fines agrorum Ci., usque ad agri finīs prosequi Ci., certi fines Macedoniae erant Ci. fines imperii propagare Ci., N., fines regere (določiti) Ci.

2. pl. meton. ozemlje, zemlja, dežela, pokrajina: fines angusti, lati C., in mediis Eburonum finibus C. sredi eburonskega ozemlja, se in fines Ubiorum recipere, iter facere in fines Santonum, fines (de)populari, fines vastare C., fines primi Eburonum Ci. skrajni del eburonskega ozemlja, in primis finibus praesto erat Ci. tik ob meji, in finibus Cyrenaeorum Africam accessit N. ob kirenski obali, nos Gallis partem finium concedere L., patriae fines … linquimus V., positaeque Italis in finibus urbes O., fines Germanorum Suet., pro finibus arma corripere Fl.; occ. (o zasebnikih) zemljišče, posestvo: fines habere proprios C., sibi latos fines parare C., dominos finibus pellere C.

3. metaf. meja: in indicando finem aequitatis et legis transire Ci., eum ex finibus humanae naturae exterminandum puto Ci., finīs officiorum paulo longius protulisse, quam natura vellet Ci., f. ingenii Ci., f. cottidiani officii Ci., mihi finīs constituam, extra quos egredi non possim Ci. iuris fines transcendere Lucr., intra naturae fines vivere H., finem et modum habere Q., f. senectae Stat., finis aequi iuris (občega prava) T.

4. cilj: superest in fine Cloanthus V. pri cilju dirkališča, fessique sub ipsam finem adventabant V., certum finem noscere Lucan., sitne virtus finis Q.; metaf. namen, namera, smoter: si nemo audet se credere pugnae, quae finis standi? V. čemu stojim tu? domūs finis est usus Ci., eā fini facere velle aliquid, uti … Lucil., voluptas finis animalibus Q.; hoc ad eum finem memoravimus, ut … T. s tem namenom … ; occ. abl. fine z gen.: (tja) do kolen: fine inguinum mare ingredi S., fine genūs vestem succincta O., umbilici fine Auct. b. Afr. do popka.

II.

1. konec, zaključek: f. fugae Pl., vitae Ci., Suet. intra finem anni Ci., sit discordiarum finis aliquando Ci., f. lucis O. konec dneva, f. laborum C., V., labor in fine est O. bliža se koncu, f. malorum O., bellum non ante cepit finem, quam … L. se ni končala prej, f. poenarum Lucr., episculae Plin. iun. Pogosto z glag. esse; operi Victoria finis O. zaključek dela je podoba (boginje) Zmage, finis erat dictis O. Pomni poseb. reklo: finem facere čemu konec storiti, kaj končati, nav. z gen.: ille dies victoribus imperii et victis vitae finem fecit Ci., finem f. tyrannidis, belli N., operis O., fine proelii facto Cl.; z gen. gerundii: finem facere loquendi, orandi, pugnandi, bellandi C. končati pogovor, molitev, boj, vojno, dicundi finem fecit S., libri facere finem N.; z dat.: finem facere sermoni suo Pl., finem facere orationi, libidini Ci., iniuriis C.; z ret. premeno: finem adferre vitae Ci., finem imponere labori, bello O., armis T., finem dare malis V. — vitae Iuv., — caedibus Fl., bello, proelio Eutr.; za izražanje neskončnosti kakor: finis abest, fine dempto, exempto O., zlasti pa (za V.): sine fine = brez konca, neprenehoma: his imperium sine fine dedi V. neskončno, brezmejno, pigetque actorum sine fine mihi O., sine fine iacebat sopitus O.; s pesn. premeno: nullo fine, nullā cum fine O., lux caritura fine O.

2. occ.
a) konec življenja, smrt: mortem naturae finem esse, pravi Ci.; po tem: ad finem servati amores O. do smrti, ubi aderat finis T., septem menses a fine Neronis T. od smrti, f. hominis Q.
b) pogin, prepad, razpad, izguba: finis adest rerum (Romanarum) Lucan., longissimae libertatis finis Vell.

3. metaf.
a) višek, vrhunec: finis (fines) bonorum, et malorum Ci., honorum populi finis est consulatus Ci., licebit … finem pro extremo aut ultimo dicere Ci., pudoris finis expletus Stat.
b) opredelitev, definicija, razlaga: Q.
c) (kot jur. t. t.) mera, kakovost, način: fini qua Icti. ali in fini qua Col. ali quo fini Gell. kolikor, hac fini Gell. na ta način.

firme trden, močan, čvrst; nepremičen, stanoviten, neomajen

tierra firme kopna zemlja, kopno
estar firme en a. vztrajati pri čem
estar en lo firme biti gotov česa, biti trdno prepričan
ponerse firme postati močnejši
¡firmes! (voj) mirno!

fisso agg.

1. pritrjen, pričvrščen:
idea fissa pren. fiksna ideja
chiodo fisso pren. nadležna misel

2. nepremičen:
stella fissa zvezda stalnica

3. uprt:
occhio fisso su qcn., qcs. oko, uprto v koga, v kaj

4. odločen, vztrajen, neomajen:
è fisso nella sua opinione vztraja pri svojem mnenju

5. pren. stalen, fiksen:
stipendio fisso stalna plača
prezzo fisso fiksna cena

fixé, e [fikse] adjectif pritrjen, fiksiran, določen, stalen; chimie vezan; masculin majhna oljnata slika, prilepljena na steklo

me voilà fixé sedaj vem, pri čem sem
être fixé spoznati se, odločiti se

fizzle¹ [fízl] neprehodni glagol
sikati, prasketati, šumeti, brenčati

to fizzle out slabšati se, upadati; pokvariti se; spodleteti; izjaloviti se; sleng pasti pri izpitu

Flackerlicht, das, brlivka; im Flackerlicht pri brleči/utripajoči svetlobi

flāgitō -āre -āvī -ātum

1. strastno terjati, silno zahtevati, nujno (živo) opominjati: me in vestram contionem vobis flagitantibus evocaverunt Ci. na vašo nujno zahtevo, hoc, quia causa postulat, non flagitat, praeteribo Ci., temporibus rei publicae flagitantibus Ci. ker so razmere nujno zahtevale. Z obj.: id, quod populus iam diu flagitat Ci., tabulas tuas flagitat Ci., arma, saga, bellum flagitaverunt Ci., quae flagitat usus Lucr., telum N., pugnam L., iras in populos Val. Fl.; pren.: severitatem res ipsa flagitat Ci. nujno zahteva, ea, quae tempus et necessitas flagitat Ci. Na vprašanje: od koga? z ab: hic abs te filium flagitat Ci., ipsa causa a me hanc orationem flagitat Ci., id ab eo flagitabatur ex omnibus partibus C.; tudi pri log. subj. stoji ab: stipendium ab legionibus flagitatur C. legije zahtevajo plačilo (mezdo). Z acc. rei in personae: dicendum est id, quod ille me flagitat Ci. za kar me oni terja, me frumentum fl. Ci., amicum largiora fl. H., se portorium fl. Suet. s finalnim stavkom: Suet., flagitas me, ut eloquar Pl., flagitabatur ab eis senatus, ut meam causam susciperet Ci. Z ACI: Plin., Ap., delatores more maiorum puniendos flagitabat T. zahteval je, da se morajo kaznovati, fl. a delatoribus revocanda (esse) praemia Suet. Pesn. z inf.: perna flagitat refici H.

2. occ.
a) želeti (hoteti, skušati) izvedeti: nomen flagitatur Pl., crimen ab adversario flagitabo Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae sunt ea numina divûm, flagitat V.
b) zahtevati, da se kaj pošlje: siser e Germania fl. Plin.
c) zahtevati izročitev koga, — da se kdo izroči: fl. filium ab aliquo, festes Ci., indignatione Gitona Petr., ministros in tormenta T.
č) pozvati pred sodišče, pozvati na sodbo, poklicati pred sodnika, koga tožiti: (Galba Caecinam) ut peculatorem flagitari iussit T.
d) vabiti koga k nečistovanju, lotiti se njegove sramežljivosti, napasti jo: iuvenem Ap., ancillam alienam Dig., pudicitiam Lact. (?).

flagrant, e [flagrɑ̃, t] adjectif očiten, očividen

injustice féminin, erreur féminin flagrante očitna krivica, pomota
prendre en flagrant délit koga pri prestopku zasačiti

flagrante agg. očiten, jasen; flagranten:
è in flagrante contraddizione je v očitnem protislovju
cogliere in flagrante zalotiti pri dejanju

flagrante bleščeč, iskreč se; svež; sedanji

en flagrante pri dejanju

flagrō -āre -āvī -ātum (indev. kor. bhleig̑- svetiti se, plamteti; prim. gr. ϑλέγω plamtim, φλόξ plamen, lat. flamma, fulgere, fulgur, fulmen [iz *fulgmen], fraxinus, sl. blesk, bliskati se, stvnem. blic = nem. Blitz)

I. intr.

1. s plamenom goreti, plamteti, plapolati: Iuv., Suet., Amm., Cl., flagrantīs onerarias … videbatis Ci., flagrabat stomacho flamma Lucr., flagrabant ignes O., flagrant altaribus ignes Sil., quae (harenae) ubi flagrare coeperunt Cu. žareti, faex vini siccata per se flagrat Plin., flagrantia cernens corpora cara rogis Val. Fl., urbes igne caelesti flagrasse concesserim T.

2. metaf.
a) lesketati se, iskriti se, bliščati (bleščati) se, žareti: flagrant lumina nymphae O., flagrant ac micant oculi Sen. ph., flagrantis portitor undae Lucan.; z acc.: oculi mite quiddam … flagrantes Sen. ph. nekako milo … žareče.
b) pren. goreti, plamteti, žareti: Italia flagrans bello Ci. Italija, ki gori v vojni, cum omnia bello flagrarent L. ko je povsod plal vojni plamen, flagrante, adhuc … bello T. ker je še povsod plal vojni plamen, ker je še povsod razsajala vojna, uti cuiusque studium … flagrabat S. je plamtelo, flagrante … libertate T. ko je čut za svobodo še plamtel, bil še živ; navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: flagrabant vitia libidinis apud illum Ci. v njem so žarele; enalaga: convivia, quae domesticis stupris flagitiisque flagrabunt Ci. pri katerih bo vse žarelo od … ; occ. α) od kake strasti ali za kaj goreti, — vnet biti, navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: fl. desiderio, odio, studio dicendi Ci., vir flagrat cupiditate, mater flagrare coepit amentiā, invidiā flagrat ordo animus immortalitatis amore flagravit Ci., recentibus praeceptorum studiis flagrans Ci. ves goreč od vneme za nauke, ki si se jih pravkar navzel, flagrabat domus studio et cupiditate hominum Ci. je bila polna ljudi z gorečo ljubeznijo in željo, fl. pugnandi cupiditate N., cupidine O., ardore coeundi Col. eximio litterarum amore Q., amore audendi Sil., libidinibus in mulieres Suet.; pesn. z acc.: flagrans amor Heben Pr. vneta za … ; z inf. = goreče (živo) želeti: ire in aciem … flagrabant T., flagrant comitari Stat. β) (raz)srditi se: voce ducis flagrant animi Lucan. γ) nadlegovan (mučen) biti (v sl. navadno bolje z act. obratom), trpeti muke zaradi česa, trpeti kaj: fl. infamiā Ci., Suet. ali rumore malo H. na slabem glasu biti, fl. invidiā propter interitum C., Gracchi Ci. hudo osovražen biti, inopiā et cupidinibus S. fr., vitio gentisque suoque O., flagrantia levibus causis praecordia Iuv., curis flagrantia corda Sil. —

II. trans. komu ljubezen vneti do koga: miseram patri flagrabat (po drugih flammabat) Elissam Stat. — Od tod adj. pt. pr. flagrāns -antis, adv. flagranter,

1. goreč, plamteč, vroč: ara, domus O., flagrantem ramum eripit ab igne O., fl. telum V., Sil. blisk, strela, fulmen Varr. Atac. ap. Q., pinus V., canicula H., ruina Sil. gorečega stolpa, lacus sanguine flagrantes Sil., fax flagrantior (pren.) Vell., fax flagrantissima Amm., flagratissimus aestus (pren.) L., aestate flagrantissimā Gell., quae (pars terrae) est solis calore flagrantior Lact.

2. metaf.
a) svetel kot ogenj, bleščeč, žareč, žarek, žaren: Amm., Cl., oculi Ci., O., crinis O., monilia Val. Fl., vultus T., flagrantior aethere lampas Sil. (o soncu); enalaga: sidereo flagrans clipeo V., flagrans oculis T. s plamtečim pogledom.
b) goreč, vroč, žareč: genae V., Val. Fl.; o abstr.: studium, cupiditas Ci., cupiditas flagrantissima Val. Max., cupido flagrantior T., Aur., fl. amor H., Plin. iun., amor flagrans in aliquam T., amor flagrantissimus Val. Max., fl. oscula H., adhuc flagranti crimine comprehendi Cod. I. prav pri dejanju.
c) razburjen, razdražen, razsrjen, strasten, ognjevit, vnet, isker, živ(ahen), hud: multitudo Iudaeorum Ci., flagrans studio laudis Ci., flagrans … Lampadium fit Lucr., fl. tumultus V., comitia Plin., castra, arma, bella Sil., ingenium, pectus Val. Max., animus T. flagrantissimā eo in tempore gratiā Pallas T. v največji, ira flagrantior Ap., societatem alicuius … flagranter desiderare Aug., flagrantius percontans Aug., aviditas flagrantius adolescens Aug., tanto flagrantius amabit Fr., flagrantius exarsere Amm., (Gaium ac Lucium) destinari consules … flagrantissime cupiverat T.; enalaga: flagrantissima flagitia T. silno divje objestnosti.

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

flāminica, -ae, f (sc. uxor; flāmen 2) žena posebnega svečenika, zlasti Jupitrovega, „flaminka“; izvajala je svečeniška opravila, nosila zlatorumeno obleko in tančico, s katero si je pri daritvah zagrinjala glavo; las si ni smela česati niti se ni smela lišpati: O., Trogus ap. Prisc., Gell., Macr., fl. Dialis T. Od tod adj. flāminicus 3 flaminkin: vestis P. F.