Franja

drsalen pridevnik
(o drsanju) ▸ korcsolya, korcsolyázó

drsalna tehnika stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó technika [sífutás] ▸ skate technika
Tek v drsalni tehniki zahteva uporabo nekoliko daljših palic v primerjavi s klasično. ▸ A korcsolyázó sífutó technika a klasszikus sífutó technikához képest valamivel hosszabb sífutó botok használatát igényli.

drsalni korak stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó lépés [sífutás]

drsalni maraton stalna zveza
šport (o drsanju na ledu) ▸ korcsolyamaraton
Učenci bodo tekmovali v drsalnem maratonu, umetnostnem drsanju in hokeju na ledu, preizkusili pa se bodo tudi v štafetnem tekmovanju s premagovanjem ovir. ▸ A tanulók korcsolyamaratonon, műkorcsolyázásban és jégkorongban, valamint akadályfutó váltóversenyen mérik össze tudásukat.

drsalni slog stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó stílus [sífutás] ▸ skate stílus
Smuči za drsalni slog so se nato vse bolj razvijale, v klasičnem slogu pa se ni zgodilo veliko. ▸ A korcsolyázó stílusú síléceket továbbfejlesztették, de a klasszikus stílusban nem sok minden történt.

drsalni sprint stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó stílusú sprintverseny [sífutás]

drsalni šprint stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó stílusú sprintverseny [sífutás]

drsalno prislov
pogosto v hokejskem kontekstu (o drsanju) približek prevedka ▸ korcsolyázás terén, ami a korcsolyázást illeti, korcsolyázásbanNajbolj me veseli, da smo drsalno zelo dobro pripravljeni. ▸ Annak örülök a legjobban, hogy korcsolyázásban nagyon jól felkészültünk.

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
drugače povedano in altre parole
to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro

druga triada stalna zveza
šolstvo (o obdobju) ▸ második harmad, második oktatási-nevelési szakasz

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

društv|o srednji spol (-a …) der Verein, der Verband
neprofitno društvo gemeinnütziger Verein
registrirano društvo eingetragener Verein
-verband, -verein (avtorsko Autorenschutzverband, delavsko Arbeiterverein, delavsko izobraževalno Arbeiterbildungsverein, krajevno Ortsverein, za varstvo živali Tierschutzverein, pevsko Gesangverein, planinsko Alpenverein, Alpenklub, strelsko Schützenverein, športno Sportverein, telovadno Turnverein, turistično Fremdenverkehrsverein, Verkehrsverein)
član društva das Vereinsmitglied
statut društva die Vereinssatzung
zakon o društvih das Vereinsgesetz
zakonodaja o društvih das Vereinsrecht
dejavnost društvev das Vereinswesen
register društvev das Vereinsregister

drúštvo association ženski spol , société ženski spol , club moški spol , compagnie ženski spol , cercle moški spol

abstinenčno društvo société ženski spol de tempérance
društvo književnikov, pisateljev société (ali association) des écrivains
pevsko društvo société de chant choral, orphéon(istes) moški spol, (množina), (société ženski spol) chorale ženski spol
planinsko društvo club moški spol alpin
društvo književnih prevajalcev association (ali société) des traducteurs littéraires
društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev association des traducteurs scientifiques et techniques
strokovno društvo association professionnelle
športno društvo société sportive
telovadno društvo société de gymnastique
društvo za varstvo živali société protectrice des animaux
veslaško društvo société de canotage, club moški spol nautique
Društvo narodov la Société des Nations (S.D.N.)
ustanoviti društvo fonder une société
razpustiti društvo dissoudre une société
zakon o društvih loi ženski spol sur les associations

družabni kronist stalna zveza
(kdor poroča o družabnih dogodkih) ▸ társadalmi krónikás

družabništvo samostalnik
ekonomija (o poslovnem sodelovanju) ▸ partnerség [üzleti vállalkozásban]

družb|a² ženski spol (-e …) sociološko: die Gesellschaft; -gesellschaft (celotna Gesamtgesellschaft, fevdalna Feudalgesellschaft, industrijska Industriegesellschaft izobilja Wohlstandsgesellschaft, [Überflußgesellschaft] Überflussgesellschaft, masovna Massengesellschaft, moška Männergesellschaft, potrošniška Konsumgesellschaft, prehoda Übergangsgesellschaft, pridobitna Erwerbsgesellschaft, prvotna Urgesellschaft, razredna Klassengesellschaft, razmetavanja Wegwerfgessellschaft, sužnjelastniška Sklavenhaltergesellschaft, tekmovalna Leistungsgesellschaft)
struktura družbe die Gesellschaftsstruktur, die Sozialstruktur, der Sozialaufbau
last družbe gesellschaftseigen
nauk o družbi die Gesellschaftslehre
šolski predmet: die Gemeinschaftskunde, Gegenwartskunde
spoznavanje narave in družbe der Sachunterricht, die Sachkunde

družbena pogodba ženski spol der Gesellschaftsvertrag
nauk o družbeni pogodbi die Vertragslehre

dry¹ [drai] pridevnik (drily prislov)
suh, izsušen; žejen; suhoparen, dolgočasen; ki povzroča žejo; trpek (vino); prohibicijski; sarkastičen

dry battery suha baterija
dry bob igralec kriketa (Eton)
as dry as a bone čisto suh, suh ko poper
to feel dry biti žejen
a dry fish dolgočasnež
to go dry vpeljati prohibicijo
dry land kopno
dry law zakon o prohibiciji
dry season mrtva sezona
dry wine nesladkano vino
dry cow jalova krava
dry facts gola dejstva
dry shot slep strel
dry spell sušna doba
he's not even dry behind the ears mleko se ga še drži
to run dry posušiti se
dry death smrt na kopnem ali brez prelivanja krvi
as dry as dust skrajno dolgočasen

drža samostalnik
1. (o telesu) ▸ tartás, testtartásPomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.Ljudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.Med delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.
2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartásS takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.V odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.Starši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.
3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozícióNa prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.Pravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.