Franja

fonction [fɔ̃ksjɔ̃] féminin funkcija, opravilo, služba, službeno mesto, službeno delovanje, posel

fonction mathématique matematična funkcija
en fonction de ustrezno, po, gledé na, z ozirom na
s'acquitter de ses fonctions opravljati svoje funkcije
cesser ses fonctions prenehati s svojimi funkcijami
entrer en fonction(s) nastopiti službo, prevzeti posle
destituer, relever, renvoyer quelqu'un de ses fonctions koga odstraniti z njegovega službenega mesta
être en fonction biti v aktivni službi
être promu à une nouvelle fonction napredovati na novo službeno mesto
être (en) fonction de quelque chose biti odvisen od česa
exercer une fonction izvrševati neko funkcijo, opravljati službo
faire fonction de fungirati kot, opravljati funkcijo, službo; nadomestovati
initier quelqu'un à ses fonctions koga v njegovo funkcijo; službo uvesti
quitter ses fonctions iti v pokoj
résigner ses fonctions odložiti svoje funkcije
(populaire) il fait bien ses fonctions on jé, pije in spi dobro

fondre* [fɔ̃dr] verbe transitif ulivati; (raz)topiti, (s)taliti; stopiti, zmešati; združiti, (s)kombinirati; vnovčiti (delnice); verbe intransitif taliti se, tajati se, kopneti, raztopiti se; navaliti (sur na); figuré izginiti, skopneti; familier (s)hujšati

se fondre raztopiti se, izginiti
fondre du plomb topiti svinec
fondre une cloche ulivati zvon
fondre la glace (figuré) prebiti led
fondre deux livres en un seul združiti dve knjigi v eno samo
la glace fond led se taja
la grêle fond toča se usuje
fondre en larmes spustiti se v hud jok
l'argent lui fond dans les mains denar mu kopni v rokah
fondre sur quelqu'un planiti, navaliti na koga
l'épervier fond sur sa proie skobec plane na svoj plen
tous les malheurs lui ont fondu dessus vse nesreče so se zgrnile nanj
elle a fondu de dix kilos deset kil je shujšala
le ciel se fond en eau lije kot iz škafa
faire fondre quelque chose stopiti kaj; odpraviti, odstraniti kaj

Fontēius 3 Fontéj(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb.

1. T. Fonteius Crassus Tit Fontej Kras, l. 210 poveljnik v Hispaniji: L.

2. T. Font. Capito Tit Font. Kapiton je od l. 178 do 176 poveljeval v Hispaniji: L.

3. M. Font. Mark Font., padel l. 91 pri Askulu: Ci.

4. sin prejšnjega (z istim imenom) je bil ob Sulovi diktaturi legat v Hispaniji, potem v Makedoniji, pozneje od l. 77 do 75 v Narbonski Galiji: Ci. Njegova sestra Fonteja (Fonteia) je bila Vestalka: Ci.

5. C. Font. Capito Gaj Font. Kapiton je l. 37 z Mecenatom izposloval mir med Antonijem in Oktavijanom: H.

6. njegov sin z istim imenom, prokonzul v Aziji: T.

7. nekega konzula Fonteja v cesarski dobi omenja: Iuv. (13, 17). — Kot adj.: gens Fontēia Ci. Fontejev rod. — Od tod adj. Fontēiānus 3 Fontejev, fontejski: nomen Ci.

fonti-gena -ae, m, f (fōns in genere = gīgnere) v ali ob studencu rojen: virgines M., kot subst. doctae fontigenae M. (oboje o Muzah).

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

forās, adv. acc. subst. *forae -ārum, f dveri, vrata, (sor. s foris -is, f, gl. foris)

1.
a) „k vratom“, „pred vrata“ = ven (gr. θύραζε)

1. ire f. Pl., Varr., O., abire f. Pl., Cat., f. egredi, progredi Pl., f. prodire Pl., Ph., exire Kom., edere se f. Pl., se ducere (educere) f. Ter., se dare f. Enn. ap. Ci., aliquem eicere, excludere, extrudere, pellere f. Ter., tantam pestem f. proiecit urbs Ci., f. fertur telum Lucr., fer cineres, Amarylli, foras! V., quae (vestigia) ubi omnia f. versa vidit L., vadere f. Ph., spectare f. Sen. ph.; z natančnejšim določilom (odkod? kam? kod?): ambulare hinc f. Pl., foribus procedere f. Pl., ire hinc (hinc ire) f., inde egredi f., inde huc egredi f., egredi f., egredi domo f., quisnam a nobis egreditur f.? huc effugere f., huc f. puerum evocare Ter., filium suum f. (z doma) mittit ad cenam Ci., portis se f. erumpunt C.; kot razporočno (ločitveno) besedilo: i f., mulier! Pl. ali uxor, vade f.! Mart. odidi iz moje hiše!
b) pren. = iz hiše, k drugim ljudem, v javnost: f. dare pallium Pl., f. necessum est, quidquid habeo, vendere Pl., f. locitare agellum Ter., iustitia f. spectat Ci., in qua (domo) nihil geratur, quod f. perferendum sit Ci. kar bi lahko prišlo v javnost, ea (scripta) f. dare Ci. na svetlo dati, evasit vox f. Poeta ap. Ci., dicta f. eliminare H. čez prag triklinija.
c) z gen. = zunaj: f. corporis Ap.; z acc. = zunaj: f. portam Hier. zunaj pred vrati; abs.: aquam foras (ven), vinum intro!; pred subst.: foras gerones (po drugih egerones ali gestatores) Pl., f. eiectus largior eius (animae) Lucr. navzven.

2. vulg. = forīs, zunaj: foras cenare, omnia f. parata sunt Petr.

forçat [fɔrsa] masculin kaznjenec; figuré garač

mener une vie de forçat, travailler comme un forçat garati kot kaznjenec, kot črna živina

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan

for-ceps -cipis, m., f. (iz formus [= gr. θερμός] gorek in capere, torej = gorko (= gorke reči) prijemajoča stvar [prim. stlat. pl. formucapēs P. F.])

1. kovaške ali kuhinjske klešče: Hier., versantque tenaci forcipe ferrum (Cyclopes) V., ferrum igne rubens forcipe curva faber eduxit O.; klešče kot ranocelniško orodje: Cels.; poseb. za izdiranje zob: Luc., Ca., Varr., Col., Iuv., Suet.; klešče ali škarje pri škripcu: Vitr.; klešče kot mučilo: comprensa forcipe lingua O.; pren.: ceu guttura forcipe pressus O.

2. metaf. klešče, posebna bojna razporeditev, pri kateri so se krila razhajala: Ca. ap. Fest., Gell., Veg., Amm. klešč(ic)e hroščev: Plin.

Opomba: Gen. pl. forcipium: Luc.

forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

se forcer (pri)siliti se (à k)
forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
forcer le pas pospešiti korak
forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
forcer sa voix napenjati glas
tous les obstacles premagati vse ovire
forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
forcer une ville s silo zavzeti mesto
forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
forcer la consigne izsiliti vstop
forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati

forma f

1. oblika:
la forma del naso oblika nosu
a forma di, in forma di kot, podoben

2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
forma snella vitka postava
l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

3. zunanjost, videz:
la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

4. šport forma:
essere in forma biti v formi
essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

5. kalup, kopito, model:
forma per calzature kopito za obutev
una forma di formaggio hlebec sira

6. način (kako se kaj dela):
in forma privata, ufficiale privatno, službeno
vizio di forma proceduralna napaka

7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

8. jezik način:
le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni

forma ženski spol oblika, kalup, model, format; predpis, formula; formalnost; vzorec; možnost, priložnost; pisava; religija hostija

dar forma (a) izvesti, v red spraviti
estar en forma biti v formi, biti treniran
no hay forma de vivir con ese hombre s tem človekom ni mogoče shajati
es pura forma je gola formalnost
en forma v redu; formalno
en toda forma pravilno, po pravilu
en debida forma kot se spodobi
en (toda) forma (čisto) resno, dolžno, kot se spodobi

forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

I. abstr.

1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

2. occ.
a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

II. konkr.

1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
č) model za črke: Cass.
d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.

forme [fɔrm] féminin oblika, forma; kalup; model, kopito (za čevlje); način; izraz; sport forma; marine dok; pluriel manire, dostojnost

de pure forme čisto formalen
pour la forme na videz, za oči, pro forma
en forme de v obliki
en bonne et due forme po predpisih
pour la bonne forme zaradi reda
pour vice de forme zaradi formalna napake
par forme d'avis po sporočilu
sans autre forme de procès brez nadaljnjega
sous (la) forme de v obliki; kot
épouser, revêtir une autre forme dobiti, privzeti drugo obliko
être en pleine forme (sport) biti v dobri formi
manquer de formes biti brez manir
y mettre les formes taktno se izraziti
prendre forme de dobi(va)ti obliko
prendre des formes (familier) (z)rediti se
défaut masculin, vice masculin de forme formalna napaka
manque masculin de forme brezobličnost, neizbrušenost

formica f

1. zool. mravlja:
formica operaia mravlja delavka
formica rossa rdeča mravlja (Formica rufa)

2.
essere la formica del sorbo pren. ne zmeniti se za to, kar pravijo drugi
andare a passo di formica pren. hoditi po polžje
avere il cervello di una formica pren. biti kurje pameti, biti kot furmanski konj
essere attivo come una formica pren. biti priden, delaven kot mravlja

fōrmō -āre -āvī -ātum (fōrma)

1. oblikovati, tvoriti, snovati, obrazovati (obraziti), uravna(va)ti, urediti; abs.: formare, figurare, colorare … non possent Ci.; z obj.: materia, quam fingit et format effectio Ci., f. lapsos capillos Pr., comam in gradus Suet. (s)plesti, varie vultūs Plin.; v pass.: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientis animari atque formari Ci., omnis imago formatur vagans (spremenljivo) O., formata terra O., in anguem formatus O. preobražen v kačo; pren.: f. orationem Ci., ea (verba) sicut mollissimam ceram ad nostrum arbitrium formamus et fingimus Ci., versūs citharā f. Plin. iun. ob citrah peti; occ. upodobiti: Himera in muliebrem figuram … (kot ženska) formata Ci., formatus … est cum cornibus Ammon O.

2. metaf. izobraziti, poučiti, (o)likati, omikati, uravnati, urediti, ustrojiti: format natura nos intus ad omnem fortunarum habitum H., f. puerum praeceptis H., talibus Iuno Semelen dictis formarat O., f. boves ad usum agrestem V. navajati, f. se in regis … mores ali collegas in suos mores L. prilagoditi, privaditi, formatis omnibus ad belli et pacis usus L., artibus formatus Col., f. oratorem, sapientem Q., mores Sen. rh., Q., Plin. iun., ingenia Cu., ingenia legibus institutisque Iust., mentes (srca) Q., provisa et formata cogitatio Q. pripravljena in dobro (primerno) izražena misel, circa educandos formandosque liberos T., a me formari et institui cupit Plin. iun., formatus in admirationem Suet. s hinavskim začudenjem; z dat.: laetos rectoris formabat Scipio bello Sil.; occ. obdelovati, (o)mehčati ((o)mečiti), vplivati na kaj, učinkovati na kaj: animos Ci., animum iudicum Q.

3. sinekdoha: iz kake tvarine ustvariti, napraviti, narediti, izgotoviti, izvršiti: signum in muliebrem figuram Ci., signum e marmore O., formabat in Ida Aeneas classem V., moenia urbis Tib. zgraditi; (o dramatiku) predstavljati: si audes personam formare novam (ustvariti nov značaj) H.; (o pisatelju) pisati, spisati: librum Plin. iun. epistulas orationesque … alieno ingenio Suet. dati drugim napisati; occ. izgovarjati: verba recte f. Q.; metaf. narediti, ustvariti, storiti, zasnovati, ustanoviti: quattuor modis formatas in animis hominum deorum esse notiones Ci., quam (consuetudinem) … ratione formabant Ci., in futura consilium f. Iust. načrt izdelati, zasnovati; pesn.: gaudia tacitā mente f. O. predstavljati (predočevati) si, misliti si.

fōrmula -ae, f (demin. fōrma)

I.

1. majhna (lepa) podoba ali postava, lepota: hanc vigilare oportet formulam atque aetatulam Pl.

2. metaf.
a) pravilo, vodilo: f. consuetudinis, disciplinae Ci., sunt formulae de omnibus rebus constitutae Ci., haec formula reges excepto sapiente tenet H., antiqua imperii f. L. stare razmere.
b) occ. obrazec, formula, in to α) obrazec pogodbe, pogodba: milites ex (po) formula accipere ali paratos habere L., Lampsacenos in sociorum formulam referre L. po pogodbi narediti za prave zaveznike, Africam ali nationem in provinciae formulam redigere Vell. provinco narediti, ustanoviti iz Afrike (naroda). β) cenzorski davčni obrazec, odredbina, cenovnik, cenik: f. censendi L., censum agere ex formula L. γ) (kot jur. t. t.) pravni obrazec, besedilo: ista formula testimonii atque orationis tuae Ci., f. sponsionis angustissima Ci., gloria militaris vestris formulis anteponenda est Ci., formulae postulationum, testamentorum Ci., stipulationum et iudiciorum Ci., iuris consultorum Ci., causa Tullii tota continetur praetoris formulā Ci., ad eas formulas privata lis accommodatur Ci., expressae sunt ex uniuscuiusque iniuria a praetore formulae Ci., earum rerum formulam componere Val. Max., atrocitas formularum Q.; od tod meton.: formulā cadere (excidere) Ci., Sen. ph., Q., Suet. izgubiti pravdo. —

II.

1. model: f. calcei Arn. čevljarsko kopito.

2. vodotok, vodovodna cev: Front.

fornace f peč:
fornace da gesso peč za žganje apna
fornace da mattoni opečnica, peč za žganje opeke
la tua stanza è una fornace pren. v tvoji sobi je vroče kot v peči

fornix -icis, m (prim. fīrmus, ferē, frētus)

1. oblok, svod, lok, pri pesnikih v tem splošnem pomenu: fornices caeli Enn. ap. Varr. nebesni oblok (svod), alti fornices saxi V. oblokana duplina (špilja); sicer večinoma kot zidarski t. t.: f. parietis Ci., camera lapideis fornicibus vincta S. kamenit svod, pilis pontis fornices imponere L. mostne obloke, „okna“, fornices aedificiorum Plin.

2. occ.
a) svodni oblok, obokan dohod: duos fornices in foro boario fecit L.
b) slavolok: Verris fornix in foro Syracusis est Ci., Fabium (Fabianum, Fabii) ad fornicem Ci. pri Fabijevem slavoloku (gl. Fabius 10).
c) krita pot: L. (44, 11, 5 in 8).
č) obokana vrata za udar na sovražnika: fornices in muro erant apti ad excurrendum L.
d) podzemeljska votlina kot javna hiša (hotnišnica), kletna beznica: H., Sen. ph., Petr., Iuv., Mart., Isid.; metaf. o moškem, ki se predaja v nečistovanje: Suet.