Franja

Zadetki iskanja

  • véto veto, pl vetoes

    suspenziven véto suspensory veto
    pravica véta power of veto
    vložiti, dati svoj véto to put one's veto on, to interpose one's veto; to veto (proti čemu something)
    vložnik véta vetoer
  • véto (-a) m jur. veto:
    dati, vložiti veto na kaj opporre, porre il proprio veto a
    pravica veta diritto di veto
    odložilni veto sospensiva
  • véto veto m

    supenzivni veto veto suspensivo
    pravica veta derecho m de veto
    vložiti, dati svoj veto oponer su veto
    vložiti veto proti poner veto a
  • vēxillum -ī, n (demin. vēlum, gl. to besedo)

    1. vojaški prapor, vojaška zastava, znamenje manip(u)lov, poseb. pa konjeniških čet: Fl., Amm. idr., manipuli vexilla convellunt T., vexillum equitum L., hoc veteres non probunt milites, quos sub vexillo una profectos docuimus C.; prapor, nataknjen pri vojaških naborih: num umquam perditis cinibus vexillum tollere Ci. „vzdigniti prapor“ = dvigniti (vzdigniti) se s praporjem, odriniti; pren.: submittere modeste fortunae vexilla suae Stat. „zastave (praporje) … spustiti (spuščati), povesiti (povešati) = ne prevze(ma)ti se.

    2. occ. rdeči prapor, s katerim je poveljnik na kopnem ali na morju dajal znamenje za napad ali odhod (odplutje), signalni prapor: Auct. b. Hisp. idr., vexillo signum dare C., vexillo sublato significare, ut … Auct. b. Alx., Caesari … vexillum proponendum (sc. erat) C. Cezar je moral dati izpostaviti (natakniti) signalni prapor, se, si id fieri vellet, vexillo insignis T.

    3. meton. k enemu praporu sodeče moštvo, oddelek, enota, četa: vexillum centum octoginta sex homines erant L., accedunt utrimque pio vexilla tumultu Stat., equitum vexilla T., praemissis Gallorum cohortibus (pehote) et Germanorum vexillis T. konjeniški oddelki (konjeniška krdela), vexillum tironum T. oddelek novincev (skupaj idočih k legijam, med katere naj se porazdelijo); pogosto = vexillarii b) (gl. vēxillāriī) veterani veksilárijci, veterani praporniki: vexilla legionum, vexilla veteranorum, vexilla primae legionis, e legionibus aliis vexilla T.; pa tudi = vexillarii a) veksilárijci praporniki, (praporni) odred: vexilla delectorum ex Illyrico et Aegypto T.
  • vi

    A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)

    1. vas, vam:
    vi sento benissimo odlično vas slišim
    devo darvi ragione moram vam dati prav

    2. (v funkciji etičnega dativa)
    vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen

    3. pleon.
    chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?

    B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
    non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil

    C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
    Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
    per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan
  • via2

    A) avv.

    1. proč, stran:
    via di qui!, via di li! proč!, stran!
    andar via oditi; izginiti
    balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
    buttare, gettare via vreči proč, odvreči
    buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
    dare via oddati, podariti, prodati
    essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
    essere di fuori via pog. biti tuj:
    usanze di fuori via tuji običaji
    levar via odstraniti, umakniti
    mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
    mandar via qcs. kaj odposlati
    portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
    un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
    tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

    2.
    e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

    3.
    via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
    via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

    B) inter.

    1. proč!, stran!

    2. šport start!, gremo!:
    pronti... via! pozor... start!

    3. (izražanje spodbujanja)
    animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

    4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
    via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
    via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

    C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
    dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj
  • vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

    vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
    vida deportiva športno življenje
    vida nómada nomadsko življenje
    vida de perro pasje ž.
    vida privada zasebno ž.
    vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
    mujer de (la) vida deklina
    objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
    peligro de (la) vida življenjska nevarnost
    ¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
    buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
    dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
    dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
    darse buena vida dobro živeti
    no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
    dejar con vida pustiti pri življenju
    escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
    estar con vida biti pri življenju
    ganar(se) la vida služiti si kruh
    pasar la vida a tragos životariti
    pasar a mejor vida umreti
    quedar con vida ostati pri življenju
    ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
    ser de la vida vdati se prostituciji
    tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
    tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
    no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
    vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
    volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
    a vida o muerte na življenje in smrt
    con vida pri življenju
    de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
    entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
    ¡por vida! za božjo voljo!
    ¡por vida mía! kakor gotovo živim!
    optimista de por vida nepoboljšljiv optimist
  • vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

    le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
    dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
    daleč videti voir loin
    ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
    videti dvojno voir double
    videti vse rožnato voir tout en rose
    rajši videti aimer mieux, préférer
    spet videti revoir
    (v)naprej videti prévoir
    videti je bolan il a l'air malade
    videti je zdrav il a bonne mine
    iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
    videti je, da … on voit que …, il semble que …
    iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
    je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
    ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
    da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
    dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
    prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
    se že vidi il fait déjà clair (ali jour)
  • vídeti ver ; (zagledati) mirar

    rajši videti preferir, gustar más
    daleč videti ver lejos
    od daleč videti ver de lejos
    dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
    bežno videti entrever
    videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
    bomo (že) videli ya veremos
    rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
    (ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
    nič se ne vidi no se ve nada
    no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
    ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
    je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
    videl sem kako je padel le vi caer
    on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
    da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
    iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
    nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
    dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
    dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
    vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas
  • vidírati to visa, ZDA to visé

    vidírati kaj to put one's O.K. upon (something)
    vidírati potni list to visa (ali ZDA to visé) a passport
    dati vidírati potni list to get one's passport visaed (ali ZDA viséed)
  • vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

    à vie za vse življenje, dosmrtno
    pension féminin à vie dosmrtna penzija
    en vie pri življenju, živ
    au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
    entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
    italien y va de la vie gre za življenje
    jamais de la vie nikoli
    pour la vie za vedno
    sans vie brez življenja, neživ; brez moči
    sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
    la vie durant vse (svoje) življenje
    avoir la vie dure biti trdoživ
    devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
    donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
    faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
    gagner sa vie služiti si svoj kruh
    mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
    rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
    sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
    vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
    assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
    coût masculin de la vie življenjski stroški
    dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
    femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
    niveau masculin de la vie življenjski standard
    question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
    régime masculin; train masculin de vie način življenja
    vie de chien (figuré) pasje življenje
    vie chère drago življenje, draginja
    vie en commun skupno življenje
    vie économique gospodarsko življenje
    vie de misère bedno življenje
    vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
    vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
    que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
    avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
    risquer sa vie tvegati svoje življenje
  • view1 [vju:] samostalnik
    videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
    pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
    namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
    fotografija posnetek, slika

    in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
    in my view po mojem mnenju
    on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
    on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
    with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
    to the view odprto, odkrito, javno
    in full view of prav pred očmi (koga)
    view of life življenjski nazor
    view of the mountains pogled na planine
    aerial view slika iz letala (iz zraka)
    bird's-eye view ptičja perspektiva
    front view pogled spredaj
    my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
    no view of success nobenega upanja za uspeh
    plain to the view dobro, jasno viden
    point of view vidik, stališče, gledišče
    private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
    he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
    to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
    to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
    to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
    I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
    to go out of view izgubiti se iz vida
    I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
    to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
    I have it in view to nameravam
    my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
    to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
    to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
    to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
    to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
    this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
    to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
    to take short views figurativno ne biti dalekoviden
  • vinculum in (sinkop. ne le pesn., ampak pogosto tudi pri Ci.) vinclum -ī, n (vincīre)

    1. poveza, vezilo, vez, poseb. motvoz, trak, zadrga, vozel, vrv, vrv(i)ca, spona: Col., Plin., Amm. idr., corpora constricta vinculis Ci., abrumpere vincula L. (o konjih), vincula pars adimunt canibus O., vincula sibi exuere O., aptabat … vincula collo O. dajala si je vrv (zadrgo) okrog vratu, stuppea vincula collo (sc. equi) intendunt V. konop(c)e, nodos et vincula linea rupit (sc. avis) V. platnene trakove, astringit vincula motu (sc. volucris) O. zadrgne zanke, vincla epistulae laxare N. ali chartae vincula demere O. vrvico pisma (starodavniki so pisma najprej povezovali, potem šele pečatili), vincla pedibus demunt O. ali pedum circumdat vincula plantis V. trakove (stogle) sandal, vinculorum volumina V. jermenje (pri cestu), tunicarum vincula O. povezni trakovi (ob vratu), capilli vincula Pr. vpletki, solvite vincla cado Tib. čep, zamašek, puppes abrumpunt vincula ripis V. vrvi, hic fessas non vincula navīs ulla tenent V.; pesn.: digitorum vincula collo inicit O. dene prste kakor vrvi okrog vratu, davi; pesn. meton.: vinclaque de niveo detrahet ipse pede Tib. sandale (ki so jih z različnimi stoglami privezovali na noge).

    2. pl. occ. vezi, spone, okovi jetnikov; meton. ječa: vincula adhibere captis O., ex vinculis causam dicere C., L. iz spon = v sponah, vklenjen, vincla alicui indere T. ali inicere V., T. dati (dajati) koga v spone (železje), vkleniti (vklepati) koga, onerare aliquem vinculis Iust., quam longe videtur a carcere atque a vinculis abesse debere, qui se ipsum iam dignum custodiā iudicarit Ci., demere alicui vincula L., levare aliquem vinculis L., viro … arta levari vincla iubet V., rumpere, solvere alicuius vincula Ci., laxare vincula Ps.-Q. (Decl.), liber ali exsolutus vinculis Q., Suet., exutae vinclis palmae V., abrumpere vincla Enn. fr. ali vincula L. ali rumpere vincula Ci. streti okove = pobegniti, ubežati, esse in vinclis et catenis L., condere captivos in vincula L., in vincla ducere aliquem L., aliquem Ardeam in vincula mittere L., conicere aliquem in vincula Ci., C., aliquem in vincula atque in tenebras abripere iubere Ci., aliquem aeternis tenebris vinculisque mandare Ci., punire aliquem vinculis aeternis Val. Max., effugere ex vinclis publicis N. iz državne ječe, eripere aliquem ex vinculis Cu., de vinculis educitur audiendus Amm. iz ječe k zaslišanju.

    3. metaf.
    a) spona (spone), okovi, vezi kot ovira: totam Galliam sempiternis vinculis astringere Ci., ex corporum vinculis evolare Ci., servitutis vincula rumpere Ci., sub legis vincula conicere L., vinculum ingens immodicae cupiditatis iniectum est L. spona (brzda) za … , iis vinculis fugae obstricti stabant L. v teh od bega odvračajočih (beg preprečujočih) sponah, mercennaria vincla H. plačane spone, spone (klicarske) službe, tj. službena opravila (ki klicarja zadržujejo in vežejo, ker jih je prevzel za mezdo), vincula undarum Petr. led.
    b) vez: Sen. ph., Lact. idr., mollit odoratas pennarum vincula, ceras O., vincula ali vincla Tib., Pr. strastni, iskreni objemi, vinculum numerorum, societatis Ci., fidei, sponsionis L., externus timor, maximum concordiae vinculum L., beneficium et gratia sunt vincula concordiae Ci., accedit maximum vinculum (sc. amicitiae) Ci. prijateljska vez = nagib, motiv, razlog, vzrok, vinclis propinquitatis coniunctus Ci., sanguinis vincula rupit amor Pr.
  • visa [viza] masculin vizum

    faire mettre le visa sur son passeport dati vidirati svoj potni list
    visa d'entrée; de sortie vstopni, izstopni vizum; figuré odobritev
  • visage [vizaž] masculin obraz, obličje, izraz obraza; figuré videz, zunanjost, slika

    à visage découvert brez maske
    visage de bois bedast obraz
    visage pâle bledoličnik
    avoir bon visage biti zdravih lic
    changer de visage barvo spremeniti, bled ali rdeč postati
    se composer le visage prikrivati svoja čustva
    être incapable de mettre un nom sur un visage ne se moči spomniti imena neke osebe
    faire bon visage à quelqu'un biti prijazen s kom
    tourner visage obrniti se
    trouver visage de bois najti vrata zaprta, nikogar ne dobiti doma
    ça se voit comme le nez au milieu du visage to leži na dlani
    frapper quelqu'un au visage dati klofuto komu
  • visita f

    1. obisk:
    visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
    visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
    visita pastorale relig. kanonična vizitacija
    visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
    visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
    visita del Signore pren. nesreča
    abito da visita popoldanska obleka
    biglietto da visita vizitka
    andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
    fare visita a obiskati (koga)

    2. med. pregled:
    visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
    visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
    marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
    passare la visita dati se pregledati

    3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
    visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
    visita doganale carinski pregled
    visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij
  • vislumbrar nejasno videti, komaj videti; domnevati, slutiti

    hacer vislumbrar dati slutiti
  • visto moški spol vizum

    poner el visto bueno vidirati; dati imprimatur
  • visualizzatore m

    1. vizualnež, vizualni tip

    2. inform.
    visualizzatore di dati vizualni prikaz podatkov
    visualizzatore di controllo monitorski zaslon
  • vīta -ae, f (vīvere; iz indoev. *gu̯itā, indoev. kor. *gu̯ei̯H- živeti; prim. skr. jīvita življenje, gr. βιοτός življenje, βιοτή življenje, sl. život, življenje, lit. gyvatà življenje; gl. tudi vīvō)

    1. življenje: O., Q., Plin. idr., viri in uxores vitae necisque habent potestatem C. oblast nad življenjem in smrtjo, in omni genere vitae N. v vsakem položaju življenja, v vsakem življenjskem položaju, v vsaki življenjski situaciji, in vita Ci., H. ali in mea vita Ci. v vsem mojem (svojem) življenju, in vita esse Ci. = vitam agere Ter., Ci. = vitam vivere Pl., Ter., Ci. ali vitā vivere Pl. (življenje) živeti, vitam tutam vivere Ci. varno živeti, vitam (miserrimam) degere Ci. (kaj bedno) živeti, preživljati (življenje), vitam transire Sen. ph. živeti, preživljati, vitam ponere Ci. ep., N. življenju dati slovo, abire e vita ali cedere (e) vita ali discedere e vita ali excedere (e) vita ali decedere de vita Ci. = vitam evadere Ap. zapustiti (zapuščati) svet, iti s tega sveta, ločiti (ločevati) se od življenja, umreti (umirati), vitam producere N., V. podaljšati (podaljševati) življenje, naspr. vitam abrumpere V. predčasno končati, vitā defungi Cu., Sen. ph., Gell. umreti, profundere (dati) vitam pro aliquo Ci.; pesn.: tenues sine corpore vitae V. sence (rajnih, pokojnikov); metaf. (o drevesih) življenje = trajanje, življenjska doba, obstoj: vita arborum quarundam immensa credi potest Plin., brevissima vita est punicis, fico, malis Plin.

    2. meton.
    a) življenje = način življenja, tek (tok) življenja, življenjski poklic: Gell., Serv. idr., rustica Ci. podeželsko življenje, življenje na kmetih, vaško življenje, življenje na vasi, miseranda N., ego bonam vitam tibi hodie feci Pl. danes sem ti pripravil dobro življenje = naredil sem ti uslugo, ustregel sem ti, deorum vitam apti sumus Ter. pravo bogovanje (= božansko življenje) bo, cui in opere vita erat Ter., omnibus flagitiis vita inquinata Ci., vitam, naturam, mores hominis cognoscite Ci., vitam instituere S., splendidus in vita victuque N., sapientis vitae exemplum N., imaginem vitae exprimere N., vitam alicuius explicare (enarrare) N. popisati (popisovati) tek življenja, vita hominis ex ante factis spectatur Corn., librum de vita alicuius edere Plin. iun. izdati življenjepis koga; v pl.: inspicere tamquam in speculum in vitas omnium Ter., vitas et crimina discet V.
    b) življenje = življenjepis, biografija: vitae excellentium imperatorum N., vitae scriptores Lamp. življenjepisci, biografi.
    c) sreča življenja, sreča v življenju, življenjska sreča: paene illusi vitam filiae Ter.
    d) sredstva za življenje, živež, hrana, starejše prežitek: reperire sibi vitam Pl., de vita mea Pl.
    e) živeči ljudje, svet (prim. gr. βίος): nil sine vita labore dedit hominibus H., hac de re communis vita dubitavit Ci., his vita magistris desuevit quernā pellere glande famem Tib., verum falsumne sit, non vita decreverit Plin., adgnoscat mores vita Mart.
    f) življenje = človeku zelo ljuba ali draga oseba: tu vita es mihi Pl., nostrumne Aeschinum, nostrum vitam omnium Ter.; kot ljubkovalna beseda: mea vita (= gr. ζωή) Pl., Ci. ep. ali samo vita Pr. (ti) moje življenje.

    Opomba: Star. gen. sg. vitāi: Lucr.