zavést conscience ženski spol , connaissance ženski spol
razredna zavest conscience de classe
stanovska zavest conscience professionnelle
zavest dolžnosti (krivde) conscience du devoir (de sa culpabilité)
izgubiti zavest perdre connaissance, s'évanouir
priti zopet k zavesti reprendre connaissance
spraviti koga k zavesti faire reprendre connaissance à quelqu'un
brez zavesti sans connaissance, évanoui
Zadetki iskanja
- zavést (-i) f
1. coscienza:
izgubiti zavest perdere coscienza, svenire
spravljati koga k zavesti cercare di far riprendere coscienza a qcn.
2. (celota duševnih stanj) coscienza:
motnje v zavesti disturbi della coscienza
psih. zavest in podzavest coscienza e subcosciente
3. (celota idej, spoznanj o čem) coscienza:
ekološka, politična zavest coscienza ecologica, politica
vpliv antike na evropsko zavest influsso dell'antichità sulla coscienza europea
4. coscienza, consapevolezza:
zavest krivde, odgovornosti coscienza della colpa, della responsabilità
zavest o resnosti položaja consapevolezza della gravità della situazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. tok zavesti flusso di coscienza
psih. stanje zavesti stato di coscienza - zavést conocimiento m ; conciencia f ; sentido m (dolžnosti, odgovornosti del deber, de la responsabilidad)
izgubiti zavest perder el conocimiento (ali el sentido), desvanecerse, desmayarse
priti zopet k zavesti recobrar el conocimiento, volver en sí
ostati brez zavesti quedar sin sentido - zavezan2 [é] (-a, -o) k čemu verpflichtet (zu)
biti zavezan k molku der Schweigepflicht unterliegen
biti zavezan plačilu … -pflichtig sein
(stroškov kostenpflichtig carine zollpflichtig, regresno [regreßpflichtig] regresspflichtig)
blago, ki je zavezano carini zollpflichtige Ware - zavezanost [é] ženski spol (-i …) die Pflicht, -pflicht (k molku Schweigepflicht)
- zavézati (-véžem) | zavezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. legare, allacciare, annodare:
zavezati vrečo legare un sacco
zavezati rano, oči bendare la ferita, gli occhi
2. obbligare, impegnare:
zavezati koga k plačilu obbligare qcn. a pagare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavezati blago carini imporre dogana a una merce
pren., bibl. nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
pog. zavezati komu jezik chiudere il becco a qcn.
B) zavézati se (-véžem se) | zavezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. obbligarsi, impegnarsi, promettere:
zavezati se z besedo, z obljubo impegnarsi con la parola, con la promessa
2. giurare fedeltà a - zavez|ovati2 (-ujem) zavezati verpflichten (k zu) ➞ → obvezovati
- zazvoníti (-ím) perf. ➞ zvoniti
1. suonare, risuonare (campana, campanello)
2. suonare (la fine):
zazvoniti konec pouka suonare la fine della lezione
zazvoniti k maši suonare per la messa
3. risuonare, squillare; sferragliare:
zazvoniti s ključi sferragliare con le chiavi
impers. zazvonilo mu je v glavi sentì suonare in testa
rel. zazvoniti avemarijo suonare l'Avemmaria
zazvoniti jutranjico suonare l'Angelus (al mattino) - zbudíti to wake, to wake up; to waken, figurativno to awaken; to rouse (from sleep), figurativno to arouse
žena me je zbudila ob šestih my wife woke me up at 6 o'clock
hrup ga je zbudil the noise woke him up
slika je zbudila žalostne spomine the picture awoke sad memories
zbudíti k življenju pesniško to awaken to life
zbudíti se to wake (up), to awake, to be roused, to be awakened
navadno se zbudim zgodaj I usually wake up early
zbudíti koga iz letargije, apatije to arouse someone from (his) lethargy, apathy, to shake someone out of (his) lethargy, apathy - zdravnik samostalnik
(poklic) ▸ orvossodelovati z zdravniki ▸ orvosokkal együttműködikzdravnik svetuje ▸ orvos tanácsolzasebni zdravnik ▸ magánorvosklubski zdravnik ▸ kluborvosreprezentančni zdravnik ▸ válogatott orvosaugleden zdravnik ▸ tekintélyes orvosobiskati zdravnika ▸ orvoshoz elmegypoklicati zdravnika ▸ orvost hívat, orvost felhívpomanjkanje zdravnikov ▸ orvoshiányobisk zdravnika ▸ látogatás orvosnálstavka zdravnikov ▸ orvossztrájk, orvosok sztrájkjanasvet zdravnika ▸ orvos tanácsanavodilo zdravnika ▸ orvos utasításaizbira zdravnika ▸ orvos választásazdravnik koncesionar ▸ társadalombiztosítóval szerződött orvosobisk pri zdravniku ▸ kontrastivno zanimivo orvoshoz megypregled pri zdravniku ▸ kontrastivno zanimivo orvosi vizsgálatzdravnik v bolnišnici ▸ kórházi orvoszdravnik v ambulanti ▸ orvos rendelőbenposvet z zdravnikom ▸ tanácskozás orvossalpogovor z zdravnikom ▸ megbeszélés orvossalzdravnik s koncesijo ▸ társadalombiztosítóval szerződött orvosodpeljati k zdravniku ▸ orvoshoz visznapotiti k zdravniku ▸ orvoshoz beutalposvetovati se z zdravnikom ▸ orvoshoz fordulpogovoriti se z zdravnikom ▸ orvossal megbeszélzdravnik predpiše zdravilo ▸ orvos felírja a gyógyszertzdravnik pregleda koga ▸ orvos megvizsgál valakitzdravniki opozarjajo na kaj ▸ orvos figyelmeztet valamirePo nasvetu zdravnika je vzel zdravila, ki jih je imel doma. ▸ Az orvos tanácsára az otthoni gyógyszereit vette be. - zdravník (-a) | -íca (-e) m, f medico; ekst. dottore (-essa):
zdravnik za pljučne bolezni specialista per le malattie polmonari
zdravnik za duševne bolezni alienista
zdravnik za živčne bolezni specialista per le malattie nervose
očesni zdravnik oculista
zobni zdravnik odontoiatra, pog. dentista
zdravnik za kožne bolezni dermato-venereologo; (specialista) pelle e veneree
občinski, lečeči, sodni zdravnik medico condotto, curante, legale
zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine (medico) specialista, medico generico
zdravnik pregleduje, zdravi paciente il medico visita, cura i pazienti
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
iti k zdravniku andare dal medico
ambulantni zdravnik medico generico
družinski zdravnik medico di famiglia
ladijski zdravnik medico di bordo
dežurni, oddelčni zdravnik medico di turno, di reparto
otroški zdravnik pediatra
šolski zdravnik medico scolastico
vojaški zdravnik medico militare - zdrénjati se (-am se) perf. refl. accalcarsi, affollarsi; spingersi:
zdrenjati se skozi množico k izhodu raggiungere l'uscita a gomitate - zdrv|eti [é] (-im) drveti sausen, flitzen, jagen, schießen, samo z vozilom: rasen, brausen (skozi durchsausen, durchjagen, durchrasen, proč lossausen, losrasen, dol herunterrasen, hinunterrasen, gor hinaufjagen, hinaufrasen, hinaufjagen, mimo vorbeischießen, vorbeisausen, vorbeirasen, durchrasen, v hineinschießen, hineinjagen, ven hinausjagen, h komu / k čemu zuschießen auf …)
- zglasíti se (-ím se) | zglášati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. (uradno) presentarsi; comparire:
zglasiti se v tajništvu presentarsi alla segreteria
2. venire; farsi vedere, farsi vivo:
če kaj potrebuješ, se kar zglasi se hai bisogno di qcs. vieni, fatti vivo
3. (prijaviti se) presentarsi; chiedere (la parola):
zglasiti se k izpitu presentarsi all'esame
zglasiti se k besedi chiedere la parola - zgnêsti (zgnêtem)
A) perf.
1. impastare; unire:
zgnesti glino, testo impastare l'argilla, la pasta
2. pigiare, stipare; ekst. compattare:
zgnesti potnike v avtobus stipare i passeggeri nell'autobus
B) zgnêsti se (-zgnêtem se) perf. refl. pigiarsi, stiparsi, accalcarsi:
zgnesti se k izhodu pigiarsi all'uscita - zgóda (-e) f knjiž. (dogodivščina, dogodek, pripetljaj) avventura; avvenimento; vicissitudine:
po mnogih zgodah in nezgodah se junak srečno vrne k nevesti dopo molte avventure e disavventure, il protagonista torna felice tra le braccia della promessa sposa - ziehen (zog, gezogen)
1. vleči/potegniti (nach rechts/links/oben/unten na desno/levo, navzgor, navzdol; aus iz, in v); Linien: vleči (črte), risati; heraus: izvleči, potegniti ven, einen Zahn: izdreti; Figuren bei Brettspielen: premakniti, premikati; einen Wechsel ziehen izdati menico; den Hut ziehen odkriti se; Ofen: vleči, es zieht vleče ( tudi figurativ ); es zieht mich irgendwohin vleče me (nekam); einen Kreis: opisovati, opisati
2. Tiere: rediti, gojiti; Pflanzen: gojiti, aus Samen: vzgajati
3. (umziehen) seliti se, preseliti se; Vögel: seliti se; (ausziehen) izseliti se; Truppen: korakati, iti
4. Mathematik eine Wurzel: iskati koren
5. Wolken: potovati, zgrinjati se
6. Technik vleči, potezati
7. sich ziehen vleči se; sich in die Länge ziehen biti dolgotrajen; sich durch/über etwas ziehen Graben, Wall, Mauer usw.: iti preko
8. Kerzen, Kreise: izdelovati, delati; Blasen ziehen delati mehurje, mehuriti se; Fäden ziehen delati nitke; Tee: vleči ven, lužiti; Öl ziehen stiskati/delati olje
9. Medizin trgati
an: an etwas ziehen potegniti za, vleči za; jemanden am Ärmel, Rock usw.: pocukniti za rokav, krilo; an einer Pfeife/Zigarette ziehen kaditi pipo/cigareto, vleči pipo/cigareto; an sich ziehen potegniti k sebi;
auf: auf Flaschen ziehen Wein: polniti v steklenice; auf einen Faden/Draht ziehen nabrati na nitko/žico; auf sich ziehen Blicke usw.: obrniti (poglede) nase, zbuditi pozornost; Zorn usw.: nakopati si;
aus: ziehen aus potegniti iz, vlačiti iz;
in: ziehen in potegniti v, vleči v; in Erwägung ziehen razmišljati o;
nach: nach sich ziehen imeti za posledico;
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo - zmága victory (nad over), conquest; triumph
zmága na morju, pomorska zmág naval victory
moralna zmága moral victory
Pirova zmága Pyrrhic victory
sijajna zmága swingeing victory
lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
boginja Zmage Victory
nagrada za zmágo reward for victory
dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day - znáno
A) adv.
1. notoriamente
2. (v predik. rabi)
ni znano, kam je izginil non si sa dove sia sparito
alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost come si sa, com'è noto, l'alcol riduce la capacità di intendere
B) znani (-a -o) m, f, n
nobenega znanega nisem srečal non ho incontrato nessun conoscente
načelo od znanega k neznanemu il principio di partire dal noto per giungere all'ignoto - zrevoltirati glagol
(spodbuditi k nasprotovanju) ▸ revoltál