-
πευκ-εδανός 3 oster, hud, poguben πόλεμος.
-
πευκήεις 3 poet. πεύκινος 3 poet. smrekov, Ἥφαιστος πευκήεις ogenj smolnic ali smrekovih plamenic, πεύκινον δάκρυ smola.
-
πηγός 3 ep. jedrovit, močen, debel, rejen ἵππος, silen κῦμα.
-
Πηλεύς, έως, ion. ῆος, έος, ὁ kralj Mirmidoncev, Tetidin soprog, Ahilejev oče; Πηλείδης, ep. Πηληιάδης, αο, εω in Πηλείων, ωνος, Pelejevič = Abilej; adi. Πηλήιος 3 ion.; adv. Πηλειωνάδε k Pelejevemu sinu.
-
πηλίκος 3 [Et. idevr. qwā-li-ko-s; τηλί-κος iz ta-li-kos, sor. slov. kolik, tolik, lat. qualis, talis] kolik(šen)? kako velik? koliko star? NT.
-
πήλινος 3 (πηλός) iz ilovice, glinast, lončen.
-
πηρός 3 ep. pohabljen, mutast, slep (Il. 2. 599).
-
πηχυαῖος 3 vatel dolg.
-
πήχυιος 3 poet. = πηχυαῖος, ἐπὶ πήχυιον χρόνον malo časa.
-
πῑδήεις 3 ep. bogat vrelcev, studenčnat.
-
Πιερία, ion. -ίη, ἡ Πιερίς, ίδος, ἡ pokrajina na meji Tesalije, sedež Modric (= Πιερίδες); preb. Πίερες, οἱ, adi. Πιερικός 3.
-
πιθανός 3 [πείθω] 1. act. a) o osebah: kdor lahko pregovori ali prepriča, zgovoren, prepričevalen, zanimiv, priljubljen, prikupljiv; komur se sme verjeti ali zaupati, vpliven, veljaven, λέγειν spreten v govoru; b) o stvareh: verjeten, sličen, naraven. 2. pass. kdor se da lahko pregovoriti, lahkoveren, poslušen, pokoren. – adv. -ῶς prepričevalno, zvesto.
-
πικρός 3 in 2 [Et. idevr. pik'rós, slov. pester = pisan (str iz sr); gršk. ποικίλος] 1. režoč, bodeč, šiljast, oster, presunljiv, rezek ὀδμή. 2. grenek, trpek, gorjup, bolesten, skeleč; o glasu: zveneč, doneč. 3. neprijeten, mrzek, mučen, zoprn, hud, silen, strog, krut, sovražen, πικρῶς ἔχω τινί jezen sem na koga.
-
πινυτός 3 [Et. sor. νήπιος iz νη-πϝιο-, νη-πύ-τιος] ep. moder, razumen, pameten.
-
πιστευτικός 3 ki vzbuja ali napravlja vero πειθώ.
-
πιστικός 3 (πιστός) resničen, pravi, čist NT.
-
πιστός 3 (gl. πείθω) 1. komur se sme zaupati, zvest, zanesljiv, pošten, iskren, vdan, verodostojen, prepričevalen, gotov, nedvomen; οἱ πιστοί zvesti prijatelji, zaupniki, τὸ πιστόν, τὰ πιστά zagotovilo, poroštvo, jamstvo; zvestoba, zaveza (δίδωμι, λαμβάνω dajem, dobivam, sklepam); pogodba, talnik; τὰ πιστὰ ἐγένετο zaveza se je sklenila; τὰ πιστὰ διδόναι καὶ λαμβάνειν medsebojno si zvestobo obljubiti. 2. verujoč, zaupajoč, zanašajoč se, veren, οἱ πιστοί verniki NT.
-
πίσυνος 3 (πείθω) zaupajoč, zanašajoč se τινί; τῷ δή ravno na to dejstvo.
-
πλάγιος 3 [Et. gl. πέλαγος] (v)prečen, poševen, postrani (postavljen); ἐκ πλαγίου (-ίων) od strani, v bok, εἰς πλάγιον ἀποτεταμένος počez stegnjen; subst. τὰ πλάγια krilo, stran vojske, πλαγίους λαμβάνω τοὺς πολεμίους zgrabim (napadem) sovražnika od strani, εἰς τὰ πλάγια παράγω postavim proti boku sovražne vojske.
-
πλαγκτός 3 (πλάζω) 1. okoli gnan, tavajoč, blodeč; pren. zmešan, nor, blazen; subst. ὁ postopač, klatilec. 2. udarjajoč, Πλαγκταί, αἱ (sc. πέτραι) skali pri Haribdi, ki udarjata druga ob drugo in ki sta zdrobili vsako ladjo.