Franja

fricoter [frikɔte] verbe transitif, populaire kuhati v omaki, pripravljati (jed); figuré snovati, nameravati (nekaj nepoštenega); commerce falzificirati (knjige); verbe intransitif priti do nedovoljenih ugodnosti; populaire, militaire, vieilli zabušavati

fricoter avec quelqu'un biti s kom domenjen, delati skupaj s kom

frīgeō -ēre (—) (—) (prim. gr. ῥῖγος zmrzal, ῥιγέω in ῥιγόω zmrzujem, lat. frīgus, frīgidus)

1. mrzel, hladen, otrpel biti: Cels., Petr. idr., si non totus friget Ter., frigente sanguine Cu., pedes manusque non frigent Pers.; occ. = mrtev biti: corpusque lavant frigentis et unguunt V.

2. klas. le metaf.
a) onemogel, slaboten, medel, brez ognja biti, pešati: in re frigidissima cales, in ferventissima friges Corn., frigent … in corpore vires V., stupere atque frigere Q., frigens animis turba Sil.; preg.: sine Cerere et Libero friget Venus Ter. in po njem Ci.
b) zasta(ja)ti: ubi friget (sc. sermo) Ter., cum omnia consilia frigerent Ci. ko niso vedeli ne naprej ne nazaj, frigere ac torpere senis consilia L. da so ob ogenj in živost, iudicia frigent S. so brez posla.
c) hladno sprejet biti, neupoštevan ostati, v nemilosti biti, v zameri si biti s kom: nimirum hic homines frigent Ter., friget patronus Antonius Ci., plane iam frigeo Ci. ep., quare tibicen Antigenidas dixerit discipulo sane frigenti ad populum: „mihi cane et Musis!“ Ci.

frīgidārius 3 (frīgidus) ki ima v sebi kaj mrzlega, hladilen: ahenum Vitr. z mrzlo vodo, cisterna Petr., cella (balinei) Plin. iun. hladilnica. Subst.
a) frīgidāria -ae, f hladilnica (v kopališču): Vitr.
b) frīgdāria (skrč. iz frīgidāria) -ōrum, n hladne shrambe za jedi: Luc. ap. Prisc.

Frischgewicht, das, teža v svežem stanju

fristgemäß pravočasen, v roku

fristgerecht v roku; pravočasno

fritter¹ [frítə] samostalnik
ocvrto sadje v testu, cvrtnjak; košček, odpadek

frogman [frɔ́gmən] samostalnik
vojska vojak za diverzantske akcije v vodi; žabar; "človek-žaba"

frommen biti v prid (čemu)

frȍnda ž (fr. fronde) fronda, socialno-politično gibanje v 17. st. proti absolutizmu v Franciji

fròndēr -éra m
1. fronder, pripadnik fronde
2. nezadovoljnež, ki se ne zna vživeti v skupnost

frondírati fròndīrām frondirati, biti v opoziciji, izražati nezadovoljstvo, predvsem iz osebnih razlogov

front-bench [frʌ́ntbenč] samostalnik
sprednji sedeži v britanskem parlamentu (za ministre in bivše ministre)

frowst [fraust]

1. samostalnik
zatohlost

2. neprehodni glagol
bivati v zatohlem prostoru

frūctuārius 3 (frūctus) bogat s sadjem, sadovit =

1. ploden, plodonosen, rodoviten: scrofa Varr., agri, oculi vitis, palmes, rami oleae Col.; occ.: agri, quos fructuarios habent civitates Caelius ap. Ci. ep. od katerih dobivajo občine žitnino.

2. ki služi za shranjevanje sadja: pars (villae) Col.

3. ki zadeva užitek, spada k užitku ali služi zanj, ki služi v rabo ali v užitek: stipulatio, servus Icti. Subst. frūctuārius -iī, m in frūctuāria -ae, f uživalec, uživalka: Icti.

Frühbehandlung, die, Medizin zdravljenje v začetnem/zgodnjem stadiju

frühkindlich Entwicklung: v zgodnjem otroštvu

frullare

A) v. tr. (pres. frullo) žvrkljati; stepsti, stepati; mešati v mešalniku:
frullare le uova žvrkljati jajca
frullare la frutta v mešalniku zmešati sadje

B) v. intr.

1. frfotati

2. naglo se vrteti

3. pren. rojiti, poditi se:
cosa gli frulla per il capo? kaj mu roji po glavi?

frullato

A) agg. žvrkljan, stepen, zmlet, v mešalniku zmešan:
uova frullate žvrkljana jajca
frutta frullata v mešalniku zmešano sadje

B) m frappé

fruor -fruī, (nam. redkega pf. fruitus ali frūctus sum se uporablja usus sum ali fructum alicuius rei cepi), fruitūrus (iz frūguor, oz. *frūvor; prim. lat. frūx, frūctus, frūgi, frūmentum)

1. rabiti, (u)porabiti (uporabljati), v prid obrniti (obračati), uži(va)ti; z abl.: frui domo, campis Ci., eadem civitate Ci. skupaj prebivati, fruuntur corpora mobilitate Lucr., fructibus Agrippae … si recte frueris H., fr. persuasione Q.; star. z acc.: fr. pabulum Ca.

2. (z ljudmi) občevati, družiti se: meus frater mihi iucundus erat; non tam id sentiebam, cum fruebar, quam tum, cum carebam Ci., minus saepe quam voluit Attico fruebatur N., quo mihi frui non licet Plin. iun.; tudi v spolnem občevanju: Pl., Pr., qui nunc te fruitur H.

3. (kot jur. t. t.) uživati = užitek imeti od česa, okoristiti se s čim, imeti pravico do česa: demus (agellum), quî (= quo) fruatur Ter., usum et fructum omnium bonorum suorum Caesenniae legat, ut frueretur unā cum filio Ci., si constat hunc certis fundis frui solitum esse patre vivo Ci., agrum fruendum locare L., frui usurā Q.

4. metaf. (z abstr. obj.) uživati = vdajati se uživanju, naslajati se, veseliti se česa: fr. gaudio Ter., Plin. iun., bonis suis uti et frui Ci., tua misericordia fruuntur Ci., fr. amicitiae recordatione Ci. z veseljem se spominjati prijateljstva, gaudio, laetitiā voluptate Ci. vdajati se veselju, … , luce Ci. ali vitā Ci., S., Sen. ph. idr. = živeti, urbis conspectu, libertate pace Ci., N., caelo libero Ci., Sen. ph. idr., uživati (= dihati) prosti zrak, liberiore caelo O., tu voluptate frueris, ego utor Sen. ph., fr. poenā Mart., victoriā Fl., incendii spectaculo Iust.; pesn.: fr. votis O. doseči, kar si je kdo želel; star. z acc.: fr. ingenium Ter., nuptias Ap.; od tod pass.: nobis sapientia fruenda est Ci., ad quem (agrum) fruendum … invitat atque adlectat senectus Ci., iustitiae fruendae causā Ci., ad rem fruendam oculis L. da bi oči pasel na … , facies illa fruenda mihi O. Abs.: datur, fruare, dum licet Ter., satiatis iucundius est carere quam frui Ci., ars fruendi H., exsultabant, fruebantur T., agnoscebamus et fruebamur, cum … Plin. smo z veseljem gledali.