Franja

τίθημι, vzpor. obl. τιθέω [Et. kor. dhē, deti, dejati, lat. facio; fēc(i) = (ἔ) θηκ(α); slov. de-ti, dejati, delo, (blago)det; nem. Tat, tun. – Obl. at. pr. ind. 2 sg. τίθης, τίθεις, τιθεῖς, 3 sg. τίθησι, τίθει, τιθεῖ; pl. τίθεμεν, τίθετε, τιθέασι, cj. τιθῶ, opt. τιθείην, imper. τίθει, τιθέτω, inf. τιθέναι, pt. τιθείς, impf. ἐτίθην, ἐτίθειν, pl. ἐτίθεμεν, -ετε, -εσαν; fut. θήσω, med. θήσομαι, aor. ἔθηκα, ἔθετον, ἔθεμεν, cj. θῶ, opt. θείην, med. ἐθέμην, redko ἐθηκάμην, pf. act. τέθηκα, pass. aor. ἐτέθην, fut. τεθήσομαι, adi. verb. θετός, θετέος; za pf. pass. κεῖμαι; ep. pr. ind. 2 sg. τίθησθα, 3 pl. τιθεῖσι, inf. τιθήμεναι, med. pt. τιθήμενος, impf. 3 sg. τίθει, aor. ind. θῆκε, 1 pl. θέμεν, 3 pl. θέσαν in (ἔ) θηκαν, cj. θήω, θείω, 2 sg. θήῃς, 3 sg. θήῃ, θῇσιν, 1 pl. θήομεν, θείομεν, inf. θέμεναι; med. fut. 2 sg. θήσεαι; aor. 3 sg. ind. θέτο, θήκατο, 3 du. θέσθην, cj. θήομαι, θείομαι, opt. θείμην, imper. θέο; ion. impf. act. 1 sg. ἐτίθεα, 3 sg. ἐτίθεε, aor. cj. θέω, θέωμεν, θέωσι, med. ἔθεο, cj. 2 sg. θῇ, 3 sg. θῆται, opt. θέοιτο in θοῖτο. – pozn. aor. ἐθήκαμεν]. I. act. 1. denem, postavim, položim, posadim λίθον, θεμέλιον, θρόνον τινί, πόδα hodim, korakam, τὰ ἄνω κάτω vse preobrnem (zmešam), ἔν τινι, ἔς τι na kaj, ἐν χερσί izročim, ἐς χεῖρα δεξιάν sežem v roko, ἐν λεχέεσσι položim v posteljo; ἐς λάρνακα, κάπετον, ἐν τάφῳ, ἐν τάφοισι položim v grob, pokopljem; ἐς μέσον položim v sredo (o bojni nagradi); ἐς τὸ κοινόν izročim splošni uporabi; τινί (poet.) n. pr. ἄορ κολεῷ vtaknem, χρήματα μυχῷ ἄντρου; ἐπί τινος (τινι), ἐπί τι, ἀνά τινι (τι), ὑπό τι itd.; pren. a) τὴν ψυχὴν ὑπέρ τινος zastavim (dam) svoje življenje za koga NT; plačam τὸ γιγνόμενον, dam ime ὄνομά τινι; b) določim, odredim, uredim, ukrenem, obrnem οὕτως, καλῶς; z inf. storim (učinim), da σπεῖραι; ἄεθλα določim bojno nagrado, δέπας, βοῦν itd. določim za bojno nagrado; νόμον dam zakon, ἀγῶνας priredim, ἀγοράν skličem; c) položim v srce, vdahnem, vlijem μένος ἐν θυμῷ, dam, podelim νόον, τλητὸν θυμόν, τιμήν; προθυμίαν τινί skrbim za koga, ἔριν μετ' αὐτοῖς vnamem med njimi prepir; d) štejem med koga, prištevam komu ἐν τοῖς φίλοις, εἴς τινας, εἰς τὸν δῆμον; τῆς ἀμελείας pripisujem nemarnosti; pren. smatram (imam) za kaj, ἔλεγχος za sramoto, δαιμόνιόν τι smatram za božji ukrep, εὐεργέτημά τι za dar, dobroto, ὡς ἀληθῆ ὄντα za resnično, ὡς ἀδίκημα za krivico, ἐν αἰτίῃσί τινα pripisujem komu krivdo, dolžim koga; e) mislim si, denem, θῶμεν δύο εἴδη τῶν ὄντων denimo, da, vzemimo … 2. a) naredim, pripravim, napravim, zgradim, n. pr. δῶμα, οἰκία, δόρπον, νειόν, ἀλωήν; b) pren. povzročim, napravim ἄλγεα, ἔργα, snujem παλίωξιν, κέλαδον, κέλευθον odprem, γέλωτα vzbujam smeh, φῶς τοῖς ἑταίροις pripravim rešitev; c) z dvojnim acc. napravim koga za kaj αἰχμητήν τινα, μάντιν, βραβῆ, ἄλοχον dam za ženo, σῦς ἑταίρους izpremenim v svinje, τινὰ λίθον (λᾶαν) izpremenim koga v kamen, οἴκους ἀναστάτους uničim, παῖδά τινα vzamem za sina, posinovim; τινὰ τυφλόν, νέον, πηρόν, εὐδαίμονα; νεκρούς umorim, ἀνάπυστα razglasim. II. med. ima iste pomene kakor aktiv, poleg tega pa še izraža, da vrši kdo dejanje zase, v svojo korist, s svojimi sredstvi ali na sebi 1. postavim si, položim si, δίφρον, θρόνον dam si postaviti, postavim sebi, ἐν καρδίᾳ ἐμαυτοῦ ženem si k srcu NT, εἰς τὰ ὦτα zapomnim si, ἐν πνεύματι sklenem v duhu, βουλήν sklenem NT; γυναῖκα vzamem za ženo, παῖδα vzamem za svojega sina; δῶμα zgradim sebi hišo, οἰκία naselim se, αὖλιν utaborim se (pod milim nebom); posebno a) ἀγορήν sklicujem, ἡμέραν postavim si rok; b) νόμον dajem si zakon (o narodu); c) τὴν ψῆφον glasujem, ἐμαυτῷ glasujem za sebe; d) τὴν γνώμην izrekam svoje mnenje, svetujem, μὴ στρατεύεσθαι glasujem proti vojni, γνώμην ταύτῃ sem istega mnenja, soglašam; e) shranim, spravim τὰ ὄντα, τὰ χρήματα παρά τινα; f) χάριν τινί izkažem komu uslugo; g) τὰ ὅπλα τίθεμαι gl. ὅπλον; παρά τινα, μετά τινος prestopim oborožen h komu, περὶ τὴν σκηνήν obstopim z oboroženo silo šator, τὴν ἀσπίδα odložim; toda σάκος ἀμφ' ὤμοισιν vzamem na rame; h) πόλεμον τίθεμαι: α.) vojskujem se; β.) končam vojno; γ.) τὸ νεῖκος poravnam, εὖ τὸ ἀπρεπές prikrijem na lep način sramoto; τὸ παρόν uredim svoje razmere, εὖ τὰ ἐμαυτοῦ uredim si dobro svoje zadeve. 2. a) naredim koga za kaj, γέλωτά τινα smešim koga, smejem se komu, ὡς μ' ἔθεσθε προσφιλῆ kako prisrčno vas ljubim, τοὺς πιστοὺς ἐμαυτῷ pridobim si (sam) zveste ljudi; ἄγριον θυμὸν ἐν στήθεσσιν zelo sem razkačen (v srcu); b) sodim, mislim, smatram za, ποῦ χρὴ ταῦτα τίθεσθαι; kako naj si to razlagam? τὰ δίκαια ἔκ τινος presojam pravico po čem, ἐλέγχεα ταῦτα to smatram za sramoto; οὐ μεγάλα τίθεμαι ne smatram za važno, παρ' οὐδέν (οὐκ ἐν λόγῳ) ne menim se za, ἐν ὑστέρῳ zapostavljam, manj cenim, πόρρω τίθεμαί τί τινος smatram za manj važno, ἐν ἀδικήματι smatram za zločin; ἐν παρέργῳ, ἐν εὐχερεῖ, ἐν οἰωνῷ gl. πάρεργον, εὐχερής, οἰωνός. 3. opisuje različne glagole: φειδωλήν, σιγήν, φόνον, φροντίδα, τάφον, μῆκος, ἐν τιμῇ = φείδομαι, σιγάω, φροντίζω, θάπτω, μηκύνω, τιμάω itd.; πόνον καὶ δῆριν srdito se bojujem, μάχην začnem boj.

τῑμάω (τιμή) [fut. τιμήσω in -ομαι; adi. verb. τιμητέον] I. act. in pass. 1. določim ceno; a) cenim, ocenjam, smatram za vredno, πολλοῦ zelo cenim, πλείονος bolj cenim, πρὸ παντός bolj cenim kot vse drugo; b) določim kazen, obsodim na kako kazen, θανάτου na smrt. 2. a) čislam, cenim, spoštujem, uvažujem, častim; b) odlikujem (z nagrado), nagradim, obdarim, gostoljubno sprejmem, poplačam τινά, χάριν izkazujem čast; pass. izkazuje se mi čast, sem spoštovan; c) podelim častno službo; pass. μάλιστα imam največji vpliv; οἱ τετιμημένοι višji dostojanstveniki. II. med. 1. = act. 2. a) predlagam kazen za koga (o tožitelju), τινὶ θανάτου predlagam smrtno kazen; b) o tožencu: ἐμαυτῷ predlagam zase kazen.

τῑμή, ἡ (τίω) 1. cenitev, določitev cene; a) cena, vrednost, izkupilo NT, αἵματος krvavi denar NT; plačevanje, plačilo; b) kazen, povračilo (škode), zadoščenje, globa τίνω, τιμὴν ἄρνυμαι pridobim zadoščenje; škoda πάντως οὐ σὴ αὕτη ἡ τιμή. 2. čislanje; a) spoštovanje, čaščenje, čast; b) ugled, veljava, odlikovanje, nagrada, τιμὴν ἀπονέμω τινί gledam na, menim se za koga, τιμὰς ἔχω mnogo veljam, sem spoštovan, τιμὴν φέρω τινί sem komu v čast, častim ga, τιμὰς φέρομαι izkazuje se mi čast, dobim plačilo; c) častno mesto, dostojanstvo, (častna) služba, ἄχαρις τιμή neprijetna služba; častno darilo χρυσῆ τιμή; vlada; pl. visoki dostojanstveniki ali uradniki.

τῑμωρέω in med. 1. a) maščujem koga, sem maščevalec koga, pomagam komu (τινί) do zadoščenja, preskrbim komu zadoščenje τινί τινος, ὑπέρ τινος, Πατρόκλῳ φόνον maščujem Patroklov umor; b) pomagam komu, stojim komu na strani, podpiram koga, hodim na pomoč; pass. τιμωροῦμαι dobim zadoščenje; c) branim, τιμωρούμενος v obrambo. 2. τινά maščujem se nad kom, kaznujem, pokorim, strahujem koga, škodujem komu; pass. sem kaznovan, trpim kazen.

τοξεύω (τόξον) 1. streljam z lokom, zadenem, prebodem, ustrelim s puščico τινά. 2. merim na kaj, nameravam, težim, stremim za čim τινός; pren. izredno srečno pogodim, zadenem; pass. ustreljen sem, zadet sem.

τρᾱχῡ́νω [pf. pass. τετράχυ(σ)μαι, inf. τετραχύνθαι, aor. pass. pt. τραχυνθείς] 1. act. a) trans. naredim kaj hrapavo; pren. napravim koga čemernega ali divjega, razjezim, razsrdim, razdražim; b) intr. sem divji (srdit, razkačen). 2. pass. pren. razsrdim se, (raz)jezim se, sem razburjen.

τρέχω [Et. idevr. dhreghō, got. dragan = nem. tragen. – Obl. fut. δραμοῦμαι, aor. ἔδραμον, pf. δεδράμηκα, ep. poet. aor. (ἔ) θρεξα, iter. θρέξασκον, pf. 2 δέδρομα, ion. fut. δραμέομαι]. 1. hitro se premikam, tečem, derem, drevim, hitim, τί skozi kaj. 2. a) o teku za stavo: ἔδραμε νικᾶν premagal je, dosegel je zmago v teku; tečem za stavo, tekmujem v teku ἀγῶνα; b) sem v nevarnosti, postavljam se v nevarnost, περί τινος za koga; ἐς κενόν zastonj se trudim NT.

τριηραρχέω (τριήρ-αρχος) sem trierarh, sem poveljnik troveslače, poveljujem troveslači.

τριταγωνιστέω igram tretjo ulogo, sem tritagonist.

τρυφάω (τρυφή) 1. živim razkošno (mehkužno, požrešno) NT, sem brezskrben. 2. baham se, šopirim se, moško se nosim, sem prevzeten (napihnjen).

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

τυλόω ion. 1. act. napravljam žulje, storim, da kdo dobi žulje. 2. pass. sem okovan (obit) z žreblji (glaviči).

τυμβεύω (τύμβος) poet. 1. pokopavam, χοάς τινι izlivam komu pitno daritev na grob. 2. intr. sem pokopan, počivam (ležim) v grobu.

τύπτω [Et. slov. tipati, teptati, nem. tüpfen, kor. (s)teup-, sor. lat. stuprum; prv, pom. natepsti koga za kazen vsled onečaščenja. – Obl. v act. navadno παίω, πλήσσω, fut. τυπτήσω, aor. ἔτυψα, ep. ion. poet. (ἔ) τυψα, ep. impf. τύπτον, pf. pass. τέτυμμαι, aor. pass. ἐτύπην]. 1. act. udarjam, tolčem, bijem; sujem, dregam; tepem, šibam, bodem, ranim τί, τινά; ἴχνια πόδεσσι stopam v stopinje koga, hodim za kom; pos. a) τύπτω χθόνα μετώπῳ padam, telebnem na tla, ἅλα ἐρετμοῖς veslam; b) razžalim, pobijem, poparim ἡ ἀληθηΐη ἔτυψε Καμβύσεα. 2. pass. tepejo me, ἕλκεα ὅσ' ἐτύπη kolikor ran so mu zadali, καιρίῃ τέτυμμαι dobil sem smrtni udarec. 3. med. bijem se, τὰ στήθη na prsi v znamenje žalosti; τινά objokujem koga, žalostim se po kom.

τυραννεύω, -έω sem samosilnik, vladam kot samosilnik (trinog), sem neomejen vladar, hrepenim po neomejeni vladi; pass. sem pod vlado samosilnikovo, samosilno (trinoško) se ravna z menoj.

τυφόω napolnjujem z dimom; pass. sem napihnjen (nadut, nespameten) NT.

ὑβρίζω [fut. ὑβριῶ, aor. ὕβρισα, pf. ὕβρικα, pass. pf. ὕβρισμαι, aor. ὑβρίσθην, fut. ὑβρισθήσομαι] 1. intr. sem ali postanem prevzeten (ohol, ošaben), sem (pre)drzen; ravnam (pre)drzno (nasilno), govorim prevzetno, živim razuzdano (razkošno), trošim, zapravljam; o živalih: podivjam, zdivjam (tudi o deroči reki); περί, πρός τινα grešim proti komu, očitam komu kaj. 2. trans. ravnam prevzetno (sramotno) s kom εἴς τινα, razžalim τινά, grdo ravnam s kom, mrcvarim, (o)skrunim, sramotim, onečastim τινά, τί; pass. trpim sramoto, grdo se ravna z menoj, ὑβριζόμενος ἀποθνῄσκει umira vsled grdega ravnanja, στολὴ οὐδὲν ὑβρισμένη ne preveč gizdava (sijajna) obleka.

ὑγιαίνω [fut. ὑγιανῶ, aor. ὑγίᾱνα] 1. sem zdrav (močen), dobro se počutim; aor. ozdravim, okrevam. 2. pren. a) sem zdrave pameti (razumen, pameten), sem domoljubnega mišljenja, τὸ ὑγιαῖνον τῆς Ἑλλάδος pametni del Grecije; b) sem koristen (zdravilen); sem čist, nepokvarjen διδασκαλία NT.

ὕδωρ, ατος, τό [Et. kor. ud, wed, slov. voda, nem. Wasser (got. watō), lat. unda] 1. voda, vodovje, plovna voda Tuk. 6, 42; πλατὺ ὕδωρ morje; pot, znoj ἐν ὕδατι βρέχομαι; ὕδωρ πίνω pijem vodo, sem trezen (s tem so hoteli označiti pustega človeka); ἐν ὕδατι γράφω (o brezplodnem delu). 2. dež(evnica) = ὕδωρ ἐξ οὐρανοῦ, ὕδωρ (ἐπι)γίγνεται dež gre, dežuje. 3. voda v vodni uri (κλεψύδρα), ἐν τῷ ἐμῷ ὕδατι δειξάτω naj dokaže v meni odmerjenem času. 4. pren. ὕδωρ ζῶν, τῆς ζωῆς živa voda NT.

ὑμνέω (ὕμνος) [fut. ὑμνήσω itd.; ion. pt. pr. fem. ὑμνεῦσα, pass. pf. 3 pl. ὑμνέαται] 1. a) (za)pojem pesem ὕμνον, παιᾶνα; b) slavim s pesmijo, opevam, slavim, poveličujem, častim, ἃ τὴν πόλιν ὕμνησα kar sem hvalil na naši državi. 2. a) tožim, togujem κακά; b) zmerjam, preklinjam ἀπιστοσύναν. 3. vedno govorim o čem, imam vedno na jeziku, τὸ ὑμνούμενον ἀεί stara pesem.