Franja

boleti glagol
1. (o telesni bolečini) ▸ fáj, fájdalmat okozBila je tako zabavna, da naju je bolel trebuh od smeha. ▸ Olyan szórakoztató volt, hogy fájt a hasunk a nevetéstől.
Telefonsko slušalko je oklepala tako krčevito, da so jo boleli prsti. ▸ Olyan erősen szorította a telefonkagylót, hogy ujjai belesajdultak.

2. (o duševni bolečini) ▸ fájVem, da resnica boli, vendar takšna so dejstva. ▸ Tudom, hogy fájó az igazság, de ezek a tények.

bolézen enfermedad f ; mal m ; afección f

lahka (težka, kronična, neozdravljiva, namišjena, nalezljiva) bolezen enfermedad ligera (grave, cróruca, incurable, imaginaria, contagiosa)
napad bolezni acceso m (de un mal)
dobiti, nalesti bolezen contraer (adquirir, fam coger) una enfermedad; ser atacado por una enfermedad; enfermar
ozdraveti od bolezni curar de una emfermedad
prenesti bolezen transmitir una enfermedad, (z okuženjem) contagiar
zdraviti (ugotoviti) bolezen curar (diagnosticar) una enfermedad
umreti za boleznijo morir de una enfermedad

bólha zoologija flea

opikan od bolh flea-bitten
loviti, obirati bólhe to catch fleas
bolšji pik fleabite

bólha puce ženski spol

od bolh opikan piqué des puces, mordu par les puces
povodna bolha puce d'eau, daphnie ženski spol

bolj [ò]

1. prej: eher, mehr (bolj lačen kot sit mehr hungrig als satt; bolj majhne postave eher klein; bolj praktične narave mehr/eher praktischer Natur); precej: ziemlich (bolj v letih ziemlich bejahrt)

2. stopnjevanje pomena: mehr, höher (bolj zadolžen höher verschuldet), stärker (bolj osvetljen stärker beleuchtet)

3. bolj, najbolj: s primerjalnikom (bolj zapleten komplizierter, bolj razumljiv verständlicher, bolj zdrav gesünder)

4.
bolj naprej/nazaj/zadaj weiter nach vorne, nach hinten/hinten
vse/vedno bolj immer mehr
bolj in bolj mehr und mehr, noch und noch, Schritt um Schritt
bolj ali manj mehr oder weniger
čim bolj je (mehr, gesünder …)
tem bolj/toliko bolj um so mehr, um so (gesünder …)
še bolj in noch stärkerem Maße
bolj kot kdaj (prej)/bolj kot sploh kdaj mehr denn je
bolj papeški od papeža päpstlicher als der Papst
narediti bolj grobo/fino vergröbern/verfeinern

bollire

A) v. intr. (pres. bollo)

1. vreti, zavreti:
l'acqua bolle a cento gradi voda vre pri sto stopinjah
avere il sangue che bolle pren. biti vročekrven

2. ekst. kuhati se:
sapere quello che bolle in pentola pren. vedeti, kaj se skrivaj kuha, pripravlja
lasciar bollire qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi

3. pren. kuhati se, kipeti:
in questa stanza si bolle v tej sobi se skuhaš od vročine
bollire di rabbia kipeti od jeze

B) v. tr. kuhati (v vreli vodi), vreti kaj

bollo moški spol bob, krof, cvrtnjak; mlečni kruh; kepa; grba; bula na glavi; ameriška španščina fin koruzen kruh

no cocérsele a uno el bollo skoprneti od radovednosti
perdonar el bollo por el coscorrón rajši se odreči koristi, ki je povezana s prevelikim trošenjem moči

bolni samostalnik
pogosto v množini (bolan človek) ▸ beteg
To velja tudi za bolne, ki želijo glasovati na domu. ▸ Ez vonatkozik azokra is, akik betegek, és otthon kívánnak szavazni.
Začeli so skrbeti za bolne in uboge. ▸ Egyébként a betegekről és a szegényekről gondoskodtak.
Pomagala jim bo do spoznanja, da se morajo bolni aktivno vključiti v svoje zdravljenje. ▸ Segít nekik felismerni, hogy a betegeknek aktívan részt kell venniük saját kezelésükben.
Pa tudi pomoč sprejema bolni lažje od tistega, ki jo je tudi že sam potreboval. ▸ A segítséget pedig a betegek könnyebben elfogadják attól, akinek magának már szintén szüksége volt rá.

bolus -ī, m (gr. βόλος)

1. met, lučaj pri kockanju: bolum iacōere Pl., omnes enumerare bolos Aus.

2. met mreže pri ribolovu; od tod met. (abstractum pro concreto)
a) lovež, ulov (= mreža, polna rib): emere bolum Suet.
b) pren. „lovež“ = dobiček, nepričakovane obresti: multare aliquem bolo, tangere aliquem bolo Pl. ali emungere aliquem bolo Luc. ap. Non. prikrajšati koga za dobiček, crucior bolum tantum mihi ereptum tam desubito e faucibus Ter., magnum bolum deferunt aeris Varr.

bomba ženski spol bomba; senčnik pri svetilki; žarnica; ameriška španščina figurativno laž

a prueba de bomba neprebiten
caer como una bomba nenadno se pojaviti
¡bombas! pozor! tišina! (pred napitnico)
estar echando bombas peniti se od jeze, zelo se razvneti (razgreti)

bómba bomb; žargon egg; figurativno bombshell

atomska bómba atom bomb, atomic bomb, A-bomb
ročna bómba hand grenade
leteča bómba flying bomb, pogovorno doodlebug
eksplozivna (raketna, vžigalna) bómba (high-) explosive (rocket, incendiary) bomb
vodikova bómba H-bomb, hydrogen bomb
globinska bómba depth charge, (žargon) ash can
smrdljiva bómba stink bomb
tempirana bómba time bomb, delayed-action bomb
zračna bómba aerial bomb
poškodovan od bómb bomb damaged, blitzed
razdejan od bómb bomb-battered
od bómb razrušeno mesto bombwrecked town
varen pred bómbami bomb-proof
metalec bómb bomb-thrower
odmet bómb bomb dropping, bomb release, bombing
novica je učinkovala kot bómba the news was like a bombshell
bómba je počila the bomb (figurativno bombshell) burst (ali exploded)
odvrečI bómbe to release bombs, to drop bombs (na cilj on a target)
obsuti z bómbami mesto to bomb a town
odvreči bómbe (v prisilnem odmetu) to jettison bombs
položiti preprogo bómb vojska to saturate
težka letalska bómba vojska žargon tallboy
zažigalna bómba incendiary bomb

bómba bomba f

atomska (vodikova, zažigalna) bomba bomba atómica (de hidrógeno ali bomba H, incendiaria)
varen pred bombami a prueba de bomba(s)
odmet bomb lanzamiento m de bombas
(od)vreči bombe lanzar bombas
zasuti z bombami bombardear

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

Bonna -ae, f Bona, utrjeno mesto ob levem bregu Rena v spodnji Germaniji (zdaj Bonn): T., Fl., Amm. Od tod adj. Bonnēnsis -e bonski, pri Boni: castra, proelium T.

Bonōnia -ae, f Bononija,

1. mesto v Cisalpinski Galiji, najprej Felsina kot glav. mesto 12 etrurskih mest, po l. 190 pa rim. naselbina (Bologna): Ci. ep., L. idr. Od tod adj. Bonōniēnsis -e bononski, iz Bononije: Plin., ager L.; subst. Bonōniēnsis -is, m Bononijec: Ci.

2. primorsko mesto v belgijski Galiji na morinskem ozemlju, prej Gesoriacus (zdaj Boulogne): Amm.

3. utrjeno mesto v spodnji Panoniji ob Donavi: Amm.

bonus 3 (st.lat. duonus, še starejše duenos; prim. lat. bēo, bellus), adv. benē (gl. to geslo); komp. melior, melius (prim. gr. μάλα zelo, μᾶλλον bolj, μάλιστα najbolj, največ, μαλερός močan, lat. multus); superl. optimus, starejše optumus 3 (iz *opitumus: ops, opis, inops). Beseda bonus ima tako širok pomen kakor gr. ἀγαϑός, sl. dober.

I. o stvareh in osebah:

1. dober, izvrsten (naspr. malus): bona dicta Enn. ap. Ci., Ci. izvrstni izreki, dobri dovtipi, verba valde bona, verba suā naturā bona aut mala Ci., bona ars, bonae (optimae) artes Ci. lepa umetnost, lepe umetnosti (toda: Claudius bonarum artium cupiens erat T. dobrih lastnosti), nummos adulterinos pro bonis accipere Ci. ponarejene za prave, omnia meliora facere Ci. vse izboljšati, izpopolniti, optimos versus dicere ex tempore Ci., portus bonus N., ager optimus Ca., C., si hominibus bonarum rerum (za dobro) tanta cura esset, quanto studio... nihil profutura... petunt S., bona vina, carmina H., melius iter H., scripta optima Graecorum H.

2. dober = pripraven, primeren, ustrezen, koristen; abs.: bonum est Ca. koristi, pomaga, aetas tironum plerumque melior Ci.; z dat. ali z ad (za kaj): quod mihi erit bonum atque commodum Ter. ugodno in lahko, ager... bonus pecori S., mons pecori bonus alendo L., bona bello cornua V., nona dies melior fugae V., ad quam rem bona aut non bona sit (terra) Varr., milites Rom. ad proelium boni T.; s sup.: quis amor cultu optimus Pl., optimum factu Ci., C., S., L. najboljše, najpametnejše, vitatu quidque petitu sit melius H.; z inf.: Pl., Ci. ep., quiesse erit melius L.; z ACI: optimum esse domum suam quemque reverti C. da najbolje kaže, tako tudi bonum videtur: Aug. ali optimum factu videtur z inf.: S. in optimum videtur z ACI: L., optimum est ali hoc mihi factu est optimum z ut in cj.: Pl.

3. occ.
a) dober = spreten, umetelen (v čem, s čim), izurjen v čem, vešč česa, v čem, vrl: aedificator, agricola, colonus, dominus Ca., orator Enn. ap. Ci., accusator sat bonus, accusatores meliores Ci., bonus gubernator, poëta, comoedus, consul, boni imperatores, duces Ci., b. dux H., Q., b. socii L., b. amicus N., b. amici T., b. vicinus, sutor, pater optimus H., melior gladiator O., optimus furum balneariorum Cat.; z abl.: et proelio strenuus erat et consilio bonus S., iaculo bonus V. spreten kopjanik, bonus pedibus, remis V., sagittis melior Dacus H. boljši strelec s puščicami; z gen.: furandi melior T. spretnejši v lokavih naskokih; pesn. z inf.: Pers., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., boni... ambo, tu calamos inflare levīs, ego dicere versus V.; pren.: stilus optimus... dicendi... magister Ci., usus magister est optimus Ci.; subst. bonī -ōrum, m vrli možje, junaki, korenjaki: Ci.
b) (v boju, v vojni) jak, vrl, hraber, pogumen, junaški (naspr. malus, ignavus); večinoma kot subst.: optimus quisque cadere aut sauciari S., boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncari S., pari periculo, sed famā impari boni atque ignavi erant S.; z abl.: vir pace belloque bonus L., bonus militiā T., plures Adherbalem sequuntur, sed illum alterum (Iugurtham) bello meliores S., Pisidae optimi bello L.
c) ki je v dobrem (ugodnem) položaju = imovit, premožen, bogat: est miserorum, ut... invideant bonis Pl.
č) plemenit, odličen, imeniten, spoštovan, cenjen: bono genere nata Pl., illam civem esse Atticam bonam bonis prognatam Ter., nisi qui patricius sit, neminem bono genere esse natum Ci., adulescens bonus, honesto loco natus Ci.; boni (viri), optimus quisque, optimi plemenitaš(i), aristokrat(i), velikaš(i), včasih s stranskim pomenom dobromiselnik(i), domoljub(i) (prim. III. 2. c); occ. = premožnež(i), bogataš(i), bogatin(i): semper in civitate, quibus spes nullae sunt, bonis invident, malos extollunt S., auctoritas bonorum retinetur Ci., quid iuris bonis viris Ti. Gracchi tribunatus reliquit? Ci., optimo cuique pereundum erat, reliquis serviendum Ci.
d) čeden, ličen, lep, zal: forma bona Ter., Varr., forma melior H., Lepidus iuvenis formā quam mente melior Vell., mulier bona aspectu Ambr., cervix b. Suet., optima signa Ci. kipi, scyphos optimos aufert Ci., plena domus caelati argenti optimi Ci. najlepših srebrnih reliefov.
e) dober = fin, izbran, slasten, dragocen: bene habitavit omnibusque optimis rebus usus est N. je užival v vsem le najfinejše, bonis rebus explere Lucr., regio rebus optima bonis Lucr., bona cena Cat., cenarum bonarum assectator Sen. ph., re bonā multā copiosus Gell. z mnogimi dragocenostmi, optima quaedam (naspr. vilia et minuta) Plin. iun. dragocenosti; ignorantia bonarum rerum N. dragocenih, slastnih reči, t.j. dragocenih mazil, poslastic.
f) dober = dobršen, precejšen, znaten, velik, obilen, bogat: bonum atque amplum lucrum Pl., bonam magnamque partem ad se attulit Ter., bona magnaque pars servabat foedera caste Lucr., bonam partem sermonis in hunc diem esse dilatam Ci., bona pars hominum H., bona pars vocis meae accedet H. moj glas bo vmes krepko donel, nostris pars bona dempta malis O., amicorum bona copia praesto fuit Ci., bona librorum copia H., Bona Copia (pooseb.) O.; bonam copiam eiurare Ci. ep. proglasiti se za golega in suhega.

4. do koga dober, naklonjen, blagohoten, prijazen, ustrežljiv, milostljiv; abs.: bonus atque benignus H., des bonus veniam H., adsit bona Iuno V., boni divi V. milostni, b. Acestes V. darežljivi, vultūs boni, vultus melior O., bonae et fidae voluntatis ministri Sen. ph., cum laude et bonis recordationibus facta prosequi T., bonā veniā Ter., Ci., L. ali bona cum venia Ci., L.; z dat.: vicinis bonus esto Ca., sis bonus o felixque tuis V., vos o mihi Manes este boni V., iam melior mihi V. že spravljen z menoj; bonus in me Ci. ep. — Kot priimek: Bona dea, Bona dīva (gl. Bona dea), Iuppiter Optimus Maximus (okrajšano O.M.) L. idr., te, Capitoline, quem propter beneficia populus Romanus Optimum, propter vim Maximum nominavit Ci. (prim. Ci. De nat. deor. II, 25, 64).

II. o abstraktnih pojmih: dober =

1. ugoden, prijeten: caelum Ca., tempestas Ci., tempestas melior, via peior H., bona initia S., b. eventus Varr., exitūs boni H., meliores exitūs Ci., b. fama Ci. dober glas, sloves, bona de Domitio... fama est Ci. ugodna je vest, sententia melior nulla esse potest Ci., bonae res Pl., L. sreča, in bonis rebus omnes contemnere, in malis pugnare contra bonos Ci. v sreči — v nesreči, animus b. Pl. miren, pohleven duh, bono animo (animo bono) esse Ci. idr. ali bonum animum habere S., L. dobre volje, dobrega duha (srca) biti, aliquid in bonam (optimam) partem accipere Ci. za dobro vzeti (jemati); occ. dober =
a) čil, čvrst, svež, zdrav: aetas Varr., Ci. mladost, color Varr., Lucr., O. zdrava polt, melior color Plin., melior sanguis V. bolj sveža, mlajša, valetudo bona Ci. ali optima C. dobro, trdno zdravje, bona mens Ci., L., O. idr. zdrava, trezna pamet, mens melior Ter.
b) zdravilen, neškodljiv: vinum Cels., aquae Pr.

2.
a) koristen, zaslužen: exemplum, facta T., alicuius bonā operā (operā optimā C.) uti L., bonam operam navare adversus aliquem Aur.
b) uspešen, srečen, ugoden, srečenosen, obetaven, dobrega pomena: salus Ci., spes C., H. veselo, fortuna L., fata H., fatis melioribus uti V., b. annus V., dies O., Sen. ph., Petr. srečen, vesel, optima quaeque dies miseris mortalibus aevi prima fugit V., melior pars diei V. ugodnejši, b. hora Petr., bonas horas male collocare Mart., b. navigatio Ci., Val. Max., mors Plin. iun. srečna, lahka, omnibus bonis, non tristissimis Ci., melius auspicium Pl., melius omen, meliora auspicia V., omine cum bono Cat., ite bonis avibus O. ali cum bona nubere alite Cat. (prim.: secundā ratem occupare alite H.) z ugodnimi ptičjimi znamenji, ob ugodnem ptičjem znamenju, z dobro prerokbo (iz ptičjega leta so namreč prerokovali srečo ali nesrečo); od tod bonum sit V. (če se vzame kaj za znamenje, pomenek) naj bo srečno! blagor nam!; kot želja: quod bonum faustum felix fortunatumque sit Ci., quod bonum faustum felixque L., quod bonum atque fortunatum sit Pl., quod bonum faustumque sit tibi domuique tuae, Caesar Auguste Suet.; kot uvodno besedilo pred razglasi: bonum factum Suet. na blaginjo in srečo! bonum factum, ut edicta mea servetis Pl. dajte, pazite na moje razglase! o govoru: dicenda bono sunt bona verba die O., dicamus bona verba Tib.; pren.: bona verba quaeso Ter. = le počasi!

III. v nravstvenem pogledu: dober =

1. dobre čudi, pošten, pravičen, vrl, zanesljiv, zvest; o osebah: multi boni adulescentes illi homini nequam studuerunt Ci., servi tam benevoli, tam boni, tam fideles Ci., senatoris boni est semper in senatum venire Ci. dolžnost vestnega senatorja, bonus auctor, auctor valde bonus, auctor optimus Ci., plebs optima et modestissima Ci., boni fidelesque socii L., naturā optimus Sen. ph.; poseb. bonus vir pošten, pravičen mož, ali subst. bonus -ī, m poštenjak, pravičnež: negant quemquam esse bonum virum nisi sapientem Ci., viri boni et misereri Ci., iustis autem et fidis hominibus, id est bonis viris, ita fides habetur, ut... S., pessimus atque optimus vir Q., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, malus improbior S., boni (naspr. nefandi) O., oderunt peccare boni virtutis amore H., proprium est boni recta facere Q., minor vis bonis quam malis inest Plin. iun. Bonus (= ὀ Χρηστός) Pravičnik, Pravični kot Focionov častni priimek: N. V nagovoru bone, boni dragi moj(i): Pers., i, bone, quo virtus tua te vocat H., optime V. dragi moj, optimi viri Ci. dragi moji; pogosto iron.: bone vir Pl., Ter. ti poštenè, quid ais, bone custos defensorque provinciae? Ci. ti zvesti (= nezvesti) varuh, boni H. O abstr. pojmih: ingenio bono esse Ter., bono animo in populum Rom. esse Ci. naklonjen biti rim. narodu, bona atque honesta amicitia S., societas bona T., bona (optima) fide tibi sua omnia concessit Ci. pošteno, vestno, optimi mores Ci., ratio bona cum perdita confligit Ci. pravičnost, conscientia bona Q. ali optima Plin. iun., quod Erucio accidebat in mala causa, idem mihi in usum venit in causa optima Ci. v povsem častni, consilio bono Ci. z dobrim namenom, optimo iure Ci. po vsej pravici; o duši: optima pars hominis Ci. = quod in homine praestantissimum et optimum est Ci. = quod est optimum in nobis Lact., bona pars tui Sen. ph.

2. occ.
a) nraven, čist, čednosten: mulier Pl., huius sanctissimae feminae atque optimae pater Ci., filius optimus atque innocentissimus Ci., bona coniunx, virgo, pueri boni malique, amor bonus Cat.
b) dobrodušen, nesebičen: bonae sub regno Cinarae H.; o ljubicah, ki ne jemljejo plačila: expedit bonas esse vobis Ter., at bona, quae nec avara fuit Tib.
c) (politično) dobro misleč, dobromiseln, domoljuben, rodoljuben, lojalen, za občo blaginjo zavzet: bonus et fortis civis Ci., id accidere bono viro et civi potest Ci. poštenjaku in za občo blaginjo zavzetemu državljanu, ut eum, quem bonum civem semper habuisset, bonum (pravičen) virum esse pateretur Ci., boni cives, boni viri Ci., optimi viri Ci. spoštovanja vredni domoljubi, pars melior (naspr. pars deterior) L. = optimae partes N. domoljubna stranka; subst. bonus -ī in pl. bonī -ōrum, m dobromiselnik(i), domoljub(i): boni complures S., fautor et cultor bonorum L., invitis principibus, resistente senatu, omnibus bonis repugnantibus infima manu plebis bellum concitare Hirt.; iron.: video bonorum, id est lautorum et locupletium urbem refertam fore Ci.; v gr. pogledu so boni možje demokratskega prepričanja, demokrati: iam tum... fortius boni pro libertate loquebantur quam pugnabant N.; v rim. pogledu pa so boni in optimi (pri Ci. pogosto optimates) možje aristokratskega prepričanja, aristokrati, konservativci: omnes boni semper nobilitati favemus, te senatus equitesque et omnes boni sequebantur, eam optimam rem publicam esse dico,... quae sit in potestate optimorum. — Subst. bonum -ī, n

1.
a) (še z značilnostmi adj., zato ima tudi komp. melius -ōris) dobro, dobra lastnost, dober položaj: ni vis boni in ipsa inesset forma Ter., prodigium L. ali detrimentum vertit in bonum C. se obrne na dobro, mutare in deterius aut in melius Sen. ph., mutari in melius T. (o osebah), it in melius valetudo principis T. se izboljšuje, reficere in melius et in maius Plin. iun. izboljš(ev)ati in poveč(ev)ati.
b) (čisti subst.) dobro (telesno, duševno in nravstveno), dobrina: sapiens et bonum ferre potest modice et malum fortiter Varr. fr., forma bonum fragile est O., unicum bonum diuturnam vitam existimare Ci., qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. ki uživajo vsakovrstne dobrine, tria genera bonorum: maxima animi, secunda corporis, externa tertia Ci., summum bonum Ci. največje dobro (fil.), ius bonumque S. kar je prav in dobro, aequum (et) bonum ali aequum bonumque (gl. aequus), dividere bona diversis H. ločiti dobro od kvarnega, bona pacis T., bona malaque vestra T. vaša blaginja in vaše gorje, bona omnia optare (precari) alicui Pl. komu vse dobro želeti, za koga vse dobro prositi, bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo, boni consulere aliquid Ca. ap. Gell., Q. tolmačiti kaj za dobro; dar, vrlina, čednost, krepost: naturale bonum N. prirojena nadarjenost, multa a natura habuit bona N., acer bonorum et vitiorum suorum iudex Ci., bona aut mala S. vrline ali pregrehe, neque bona neque mala eorum S. čednosti — pregrehe, bonum tuum auge et exorna Sen. ph. svoje vrline, čednosti.

2. (le v pl.) imetje in blago, imetek, imovina, posest, premoženje, bogastvo: bona fortunaeque, b. aliena, privata Ci., b. patria Ci. očetnjava, b. paterna et avita Ci., eorum bona veneant, qui proscripti sunt Ci., bona publicare Ci., N., bona civium voci subicere praeconis Ci. dati na dražbi prodati, bona verbo redigere (zaseči), re dissipare Ci., bonorum omnium heres L. glavni dedič, divisa inter creditores bona T., bona edere Pl. ali comedere H. po grlu pognati, esse in bonis Ci. ali habere in bonis Icti. biti lastnik kake posesti (kake dediščine), toda: qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. (gl. pod 2.), esse in bonis alicuius Icti. pripadati komu.

3. korist, prid, obrestek, dobiček, sreča (naspr. malum): quid mihi sit boni, si mentiar? Pl. kaj naj bi imel od tega, est alicui aliquid bono Ci., L., Ph. komu je kaj v prid, quibus occidi patrem bono fuit Ci., quis enim ullam ullius boni spem haberet in eo? Ci. kdo bi se nadejal česa dobrega od njega, maximum bonum in celeritate putare S., maximum regni bonum Sen. tr., nullā boni spe T. brez vsakega upanja na dobro, iam intellegente suum bonum Italiā Plin., commune bonum Lucr., Sen. ph. ali bonum publicum Pl., S., L. idr. obča (državna) blaginja, privato usui bonum publicum postponitur T.; kot vzklik bonum! Ap. k sreči! na srečo! (naspr. malum! žal!).

Opomba: Optimus je včasih okrepljen še z adv.: plane opt. Ap., satis opt. Aur., valde opt. Plin. Val., perquam opt. It.

boot¹ [bu:t]

1. samostalnik
arhaično korist, prednost

to boot povrh za nameček, zraven
to no boot zaman

2. prehodni glagol
arhaično koristiti

it little boots od tega je malo koristi

borbottare

A) v. intr. (pres. borbōtto)

1. mrmrati; godrnjati

2. ekst. klokotati, brbotati; kruliti:
la pentola borbotta v loncu klokota
lo stomaco borbotta per la fame v želodcu kruli od lakote

B) v. tr. mrmrati

bordée [bɔrde] féminin vrsta topov na vsaki strani ladje; salva ladijskih topov; moštvo, ki opravlja službo na eni strani ladje

bordée d'injures ploha psovk
courir, tirer une bordée (marine) lavirati, pluti s spreminjanjem smeri; familier hoditi od krčme do krčme (o mornarjih)

boreās -ae, acc. -ān, m (iz gr. βορέας) burja, severovzhodnik (čisto lat. aquilo): Edoni Boreae spiritus V. = burja, ki brije iz smeri Trakije (za Grke od severovzhoda); potem severni veter, sever, severnik: ventus boreas N., saeviente borea L., boreae frigus V., horrifer boreas, gelidus sicca boreas bacchatur ab arcto O., flatus... saevi boreae Cat.; pooseb. Boreās (= Aquilō) Borea, bog Sever: haec Boreas... locutus excussit pennas O.; met. sever kot stran svetâ: mundi... boreae finitimum latus H.