Franja

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.

leicht lahek (auch Schuhe, Waffen, Leben, Wasserstoff, Hand, Sieg); Kleidung: lahen; Schlaf: rahel, lahen; Fieber, Zweifel: rahel; Fahrlässigkeit: majhen; leichten Herzens z lahkim srcem; leichtes Blut haben biti lahek; ein leichtes Mädchen lahko dekle; auf die leichte Schulter nehmen vzeti zlahka, ne razbijati si glave zaradi; leichtes Spiel haben mit zlahka opraviti z; Adverb lahko, zlahka, klopfen, streicheln: lahno, erkältet: rahlo; das kommt nicht so leicht wieder to se zlepa ne bo ponovilo; jemandem leicht fallen ne delati težav (komu); sich etwas leicht machen olajšati si (kaj); etwas leicht nehmen jemati (kaj) zlahka, ne jemati (česa) dovolj resno; sich mit etwas leicht tun ne imeti težav s (čim)

leichtmachen, leicht machen olajšati; es sich leichtmachen pretirano si olajšati (vso stvar), ne truditi se posebno, narediti kaj po kratkem postopku

Leid, das, (-s, ohne Plural) žalost, bolečina; (Leiden) trpljenje; (Unglück) nesreča; Freud und Leid veselje in žalost; sein Leid klagen jemandem potožiti se (komu); Leid tun smiliti se (X tut Y Leid X se smili Yu); es tut jemandem Leid (komu) je žal; ein Leid(s) antun storiti kaj hudega/žalega

leisten narediti, opraviti, opravljati; sich etwas leisten privoščiti si; sich etwas nicht leisten können ne moči si privoščiti; als Funktionsverb : Abbitte leisten opravičiti se, prositi odpuščanja; Beistand leisten pomagati, priskočiti na pomoč; Bürgschaft leisten jamčiti, dati garancijo; einen Dienst leisten narediti uslugo; einen Eid leisten priseči; Folge leisten ubogati, einer Einladung: odzvati se vabilu, einer Bitte: ustreči prošnji, einem Befehl: držati se ukaza; Genüge leisten izpolniti (kaj); Gesellschaft leisten delati družbo; Hilfe leisten pomagati, izkazovati pomoč; einen Schwur leisten zakleti se; eine Unterschrift leisten podpisati; Verzicht leisten odpovedati se (čemu); Widerstand leisten upirati se (čemu/komu); Zahlung leisten plačati, plačevati, izvajati plačila

lend^* [lend] prehodni glagol
posoditi (to komu)
dati (npr. poudarek čemu); prispevati

to lend one's aid to s.th. nuditi čemu podporo, podpreti kaj
to lend a blow udariti
to lend s.o. a box on the ear prisoliti komu zaučnico
to lend (an) ear; ali one's ears poslušati
to lend s.o. a (helping) hand (with) pomagati komu (pri)
to lend o.s. to s.th. spustiti se v kaj, odobravati, pristati na kaj
it lends itself to to je primerno za

lēnōcinium -iī, m (lēnōcinārī)

1. zvodniška obrt, zvodništvo: lenocinium facere Pl., Dig. ali lenocinia exercere Iust. ukvarjati se z zvodništvom, „zvodnikovati“, luxuriem lenocinio sustentare Ci., animo aequo istius cotidiana adulteria, meretriciam disciplinam, domesticum lenocinium videre Ci., homo lenociniis adulteriisque confectus Ci., lenocinium profiteri Suet. (o ženskah) razglasiti (razglašati) se za zvodnico, ukvarjati se z zvodništvom, lenocinium praebere uxori Dig. biti zvodnik za svojo lastno ženo; meton. plačilo za zvodništvo, zvodnina (ali ukvarjanje z zvodništvom): lenocinium petere a grege delicatae iuventutis Ci.

2. metaf.
a) vabilo, mamilo, zapeljevanje, mameča (omamna) lepota, mamljiv blišč, umetna (naspr. naravna) draž(est) (čar, mik, mičnost), olepšanje, polepšava, okrasje, nakit: qui … se … cupiditatium lenociniis dediderunt Ci., corporum lenocinia Ci. ali omnis lenocinii neglegens Suet. toaletne spretnosti, non faciem coloribus et lenociniis polluisti Sen. ph. z ličili in toaleto, lenocinium est muneris antecedens metus Sen. ph. strah poveča (povečuje) draž darila, non ornamenta quaerere (v govoru), sed lenocinia Q., in leges pacis sibi lenocinia quaerere Iust. za mirovne pogoje imeti v mislih zase kaj prikupnega.
b) (o govoru) mamljivo laskanje, prikupna beseda: caret lenociniis expositio Q., nec ullum orationi aut lenocinium addit aut pretium T., cui instrumento distrahendo nihil non fraudis ac lenocinii adhibuit Suet.

lēnōcinor -ārī -ātus sum (lēnō)

1. ukvarjati se z zvodništvom, biti zvodnik, „zvodnikovati“, od tod metaf.

1. (zvijačno in) nizkotno prilizovati se, laskati (se), ustreči (ustrezati) komu: tibi serviet (sc. Alienus), tibi lenocinabitur Ci., l. alicui captatione testamenti Plin., sibi Sen. ph.

2. poveč(ev)ati čemu draž(est) (mičnost, čar), olepš(ev)ati kaj, umetno pomagati čemu, podpreti (podpirati), pospešiti (pospeševati) kaj: lenocinatur gloriae meae Sen. rh., mancipiorum negotiatores formae puerorum virilitate excisa lenocinantur Q., ut libro isti novitas lenocinetur Plin. iun., Harii … insitae feritati arte ac tempore lenocinantur T.

lenticchia f

1. bot. leča (Ervum lens)
lenticchia d'acqua (lemna) vodna leča (Lemna)
dare qcs. per un piatto di lenticchie pren. dati kaj za skledo leče

2. kulin. (vrsta testenin) ○

lentō¹ -āre -āvī -ātum (lentus)

1. upogniti (upogibati), (u)sločiti, (u)kriviti, (s)kriviti (le o upogljivih, vlečnih rečeh): Trinacriā lentandus remus in unda V. (ker se veslo pri veslanju šibi), arcūs lentare Stat. nape(nja)ti, feros lentandus in hostes arcus Stat., alii Gortynia (po drugih Cortynia) lentant cornua Stat.

2. metaf.
a) počasi opravljati, zatezati kaj, zavleči (zavlačevati), odlašati, kasníti, zaosta(ja)ti, imeti zamudo s čim: bella Sil., iter Ambr.
b) storiti, da kaj popusti (preneha), (u)blažiti, zmanjš(ev)ati kaj: lentatus vapor Sid. (Carm. 22, 191).

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

lepiti se na koga kot čebele na med frazem
(zelo se zanimati za koga) ▸ körülzsong valakit, mint méhek a mézet
Lansko leto se fotografov skoraj nista mogla otresti in tudi letos so se nanju lepili kot čebele na med. ▸ Tavaly szinte nem tudták lerázni a fényképészeket, és idén is úgy zsongták körül őket, mint a méhek a mézet.
Po osvojeni lovoriki v svetovnem pokalu se namreč sponzorji nanj lepijo kot čebele na med. ▸ A világbajnokságon elnyert babér után úgy zsongják körül a szponzorok, mint méhek a mézet.
Sopomenke: lepiti se na kaj kot čebele na med

less² [les] prislov (primernik od little)
manj, manj pomembno

a less known author manj znan avtor
less and less vse manj
still (ali much) less še mnogo manj, kaj šele
the less so as tem manj ker
none the less kljub temu, vseeno
no less (than) nič manj, nihče manj (od)
not the less nič manj
more or less več ali manj

lest [lɛst] masculin obtežilo, balast

jeter du lest odvreči balast, figuré žrtvovati kaj, da se izognemo še večje izgube ali popolnega neuspeha
jeter son lest (populaire) bruhati, bljuvati
revenir sur son lest vrniti se prazen
(marine) être sur son lest biti brez tovora

lésti lézem nedov., лі́зти лі́зу недок., повзти́ повзу́ недок.

• lésti čéz переповза́ти
• lésti v kàj зала́зити
• lésti pòd kàj підла́зити, підліза́ти

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

létanje (-a) n volo, il volare; il correre:
letanje sem in tja andirivieni
veliko je letanja, preden kaj dosežeš se vuoi combinare qualcosa devi bussare a tante porte

let in prehodni glagol
spustiti noter; vstaviti; objasniti, razodeti komu, zaupati komu (on kaj)
oslepariti (for za)
spraviti v težave

it would let in all sorts of evils to bi na stežaj odprlo vrata zlu
to let s.o. in for s.th. obesiti komu kaj na vrat
to let o.s. in for s.th. spustiti se v kaj

lētta f branje:
dare una letta a qcs. kaj na hitro preleteti

lēttera f

1. črka:
lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati

2. tisk (tiskarska) črka

3. ekst. črka, (ožji) pomen:
secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
lettera morta pren. mrtva črka

4.
lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
belle lettere leposlovje
la repubblica delle lettere literarna srenja, literati

5. pismo; dopis:
lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
lettera espresso ptt ekspresno pismo
lettera di affari poslovno pismo
lettera circolare okrožnica
lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
lettera di sollecitazione opomin
lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
lettera di accompagnamento spremno pismo
lettera di ringraziamento zahvalno pismo
lettera d'invito (pisno) vabilo
lettera di raccomandazione priporočilo
lettera d'ufficio službeni dopis
lettera di condoglianza sožalno pismo
lettera di avviso obvestilo
lettera minatoria grozilno pismo
lettere credenziali akreditiv
cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik

6.
lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem