Franja

presse [prɛs] féminin gneča; množica; nuja, sila; naglica; familier zadrega, stiska; technique stiskalnica (zlasti tiskarska); tiskarski stroj; tisk

presse à bras, hydraulique ročna, hidravlična stiskalnica
presse du cœur sentimentalen časopisni magazin
presse filmée tedenski pregled
presse à huile stiskalnica za olje
presse d'opposition opozicijski tisk
presse périodique, quotidienne periodični, (vsako)dnevni tisk
presse parlée, radiophonique radijska poročila
presse à sensation senzacijski tisk
agence féminin de presse tiskovna agencija
campagne féminin de presse tiskovna kampanja
coupures féminin pluriel de presse izvlečki iz časopisov
liberté féminin de la presse svoboda tiska
moments masculin pluriel de presse konične ure
la petite presse revolverski listi
revue féminin de presse pregled (dnevnega) tiska
service masculin de presse izvodi kake knjige, ki se pošljejo časopisom in revijam
avoir bonne, mauvaise presse imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku, figuré biti na dobrem, na slabem glasu
être sous presse biti v tisku
ne pas faire presse (figuré) ne se pretegniti (z delom)
fendre la presse preriniti se skozi gnečo
mettre sous presse dati v tisk, tiskati
se tirer de la presse izvleči se iz afere
il n'y a pas de presse ne mudi se

Presse, die, (-, -n)

1. tisk, (Zeitungen) časopisi

2. Technik stiskalnica, preša; tlačilka; Forstwesen spona eine gute/schlechte Presse haben biti na dobrem/slabem glasu; eine gute/schlechte Presse bekommen imeti simpatije/ne imeti simpatij na svoji strani

pressé, e [prɛse] adjectif iztisnjen, figuré stisnjen; nujen, presanten

pressé d'argent v denarnih težavah
citron masculin pressé iztisnjena, izžeta citrona
je suis pressé (de partir) mudi se mi (oditi)
c'est pressé to je nujno
aller, courir au plus pressé iti in opraviti najnujnejše delo
n'avoir rien de plus pressé que ... ne imeti nujnejšega dela kot ...

pressione f

1. pritisk, pritiskanje:
esercitare una debole, forte pressione narahlo, močno pritiskati

2. fiz. tlak:
pressione atmosferica atmosferski tlak
pressione idrostatica hidrostatični tlak

3. med. pritisk, tlak:
pressione sanguigna krvni tlak:
avere la pressione alta, bassa imeti visok, nizek (krvni) tlak

4. pren. pritisk:
fare pressione su qcn. pren. pritiskati na koga
essere sotto pressione (per) pren. biti pod velikim pritiskom zaradi
gruppo di pressione polit. lobi, lobby

prestige [prɛstiž] masculin prestiž, vpliv, veljava, ugled; vieilli slepilo; magija; privlačnost, čar

avoir un grand prestige, jouir d'un grand prestige imeti, uživati velik prestiž
perdre de son prestige izgubiti na svojem prestižu
prestige de l'uniforme mikavnost, privlačnost uniforme

prestíž (-a) m prestigio, ascendente, credito, reputazione:
imeti prestiž godere di prestigio

presumir domnevati; Argentina dvoriti ženski; domišljati si, bahati se

presumir de rico domišljati si na svoje bogastvo
presumir de sí imeti zelo dobro mnenje o sebi, bahati se
es de presumir que verjetno je, da ...
no presumas tanto ne bodi tako domišljav
presumir sus fuerzas precenjevati svoje moči

pretèk expiry, expiration, lapse; (preobilica) superabundance, plenty, profusion, exuberance, superfluity

po pretèku after the expiry (of)
po pretèku treh let after the lapse of three years
na pretèk more than enough, enough and to spare, in abundance
on ima denarja na pretèk he has plenty of money, he has money to spare
biti na pretèk to exist in abundance
imeti na pretèk (česa) to have more than enough, to have a surplus, to superabound (in, with)

pretèk (časa) transcurso m

po preteku ... al cabo de, después de (dveh mesecev dos meses); transcurrido... ozir. transcurridos..., pasado... ozir. pasados...
na pretek en gran abundancia, en profusión, fam a porrillo
imeti denarja na pretek nadar en la abundancia, apalear el oro

pretéklost past, past time; past history; former (ali past) times pl; (davna) ancient times pl, past ages pl, bygone years pl, time of yore, hoary antiquity

v pretéklosti in the past
dobra, neoporečna (slaba) osebna pretéklost good, irreproachable (bad) record
burna (osebna) pretéklost chequered career
osebna pretéklost (življenje) past, career, antecedents pl
pogled, gledanje v pretéklost retrospection
imeti burno pretéklost to have a turbulent (ali chequered) past
čisto, neoporečno pretéklost (figurativno) to have a clean slate
ne poznam njegove pretéklosti I do not know his past

pretēndere^*

A) v. tr. (pres. pretēndo)

1. zahtevati (tudi ekst.)

2. domišljati si

3. trditi, zatrjevati:
pretenderla a imeti se za, delati se:
pretenderla ad artista imeti se za umetnika

B) v. intr.
pretendere a potegovati se (za), pretendirati (na kaj), biti pretendent:
pretendere al trono pretendirati na prestol
pretendere alla mano di una donna snubiti žensko

prétentaine, -tantaine [-tɑ̃tɛn] féminin

courir la prétentaine (familier) pohajkovati; imeti številne ljubezenske dogodivščine

prétention [pretɑ̃sjɔ̃] féminin zahteva, pretenzija; (častihlepna) namera, ambicija; prezahtevnost, domišljavost, nadutost, domišljava prevzetnost

sans prétention skromen; nezahteven
prétention à un héritage zahteva po dediščini
avoir des prétentions sur quelque chose imeti zahteve za kaj, zahtevati kaj
démordre, rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
être plein de prétention biti domišljav
j'ai la prétention de connaître cette question domišljam si, lahko si laskam, da poznam ta problem

pretêsen trop étroit

biti pretesen (obleka) pincer
imeti pretesne čevlje être chaussé (trop) juste
ta obleka vam je pretesna cette robe vous gaine trop

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

prevalēnza f

1. premoč, nadmoč, prevlada, pretežnost:
essere in prevalenza numerica imeti številčno premoč
in prevalenza pretežno

2. hidravl. sesalna višina

prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
preveč je ljudi c'è troppa gente
preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
imam preveč dela ho troppo da fare
pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
preveč ga je è troppo grasso
imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia

prevêlik too big (ali large, tall, great, bulky)

čevlji so mi prevêliki the shoes are too big for me
imeti prevêliko oblast to have too much power

prévention [-vɑ̃sjɔ̃] féminin preprečitev, prevencija; predsodek; juridique obtožba, preiskovalen zapor

en prévention v preiskovalnem zaporu
sans prévention brez predsodkov
prévention des accidents du travail preprečitev nesreč pri delu
prévention de la criminalité pobijanje zločinstva
prévention routière preprečitev prometnih nesreč
avoir des préventions contre imeti predsodke proti

prevenuto agg. ki ima predsodke:
essere prevenuto contro qcn., qcs. imeti predsodke do koga, česa