Franja

pallidus 3 (pallēre)

1. bled: ora buxo pallidiora O., stellae pallidissimae Plin., nomine in Hectoreo pallida semper eram O. ali palida sedi O. bleda od strahu, pallidus in aliqua Pr., O. bled od ljubezni (do dekleta), smrtno (silno) zaljubljen (v dekle); poseb. o podzemskih stvareh: turba Tib., Ditis regna Lucan.

2. pesn. rumen, olivast, oliven, olivnat, zelenkast (gr. χλωρός): hospes inaurata pallidior statua Cat.

3. meton. (act.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: mors H., cura Mart., aconita Lucan., vina (sc. venenis mixta) Pr.

4. metaf.
a) plesniv: ficus fit pallidior Varr.
b) nakazen, skažen, iznakažen, ostuden, grd: immundo pallida mitra situ Pr., pallida viscera tetra tincta notis Lucan.

palo moški spol palica, kol, batine, les, sramotilni kol, nakoličenje (smrtna kazen); barva aduta

palo de escoba držaj pri metli
palo de favor barva aduta
palo mayor veliki jambor
palo santo palisandrov les
caballo de palo gugalni konj
cuchara de palo lesena žlica
pie, pata de palo lesena noga
dar palos a uno pretepsti koga
recibir (llevar) palos dobiti batine
de tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa
andar a palos pretepati se
liarse a palos (con) prepir začeti (z)
matar a palos do smrti pretepsti
terminarse a palos s pretepom se končati

pámeten reasonable, sensible, wise, judicious, intelligent, prudent; clever, rational; pogovorno brainy

pámeten človek a man of sense
vsak pámeten človek any man in his right senses...
pámetna misel a sound (ali sensible) idea
pámetno gledišče (stališče, vidik) a sensible point of view
bodi no pámeten! use your brains (ali intelligence)!, be sensible!, be reasonable!
biti pámeten to be sensible (ali reasonable), to have one's wits about one
pámetno ravnati to act sensibly
imeti zelo pámetne nazore o življenju to have very sound ideas on life
kar govoriš, je pámetno what you say is sound
pámetno govoriti to speak wisely, to talk sense, to speak reasonably
mislim, da boš tako pámeten, da ne boš šel tja I suppose you will know better than go there
storil bom vse, kar se mi bo zdelo pámetno I will do anything in reason
pámetno je, kar praviš there is reason in what you say
poslušati pámeten nasvet to listen to reason
pametnejši popustí the wiser head gives in
lahkó je biti pámet, ko je že storjeno hindsight is easier than foresight, it's easy to be wise after the event

pânj pánja m
1. panj, štor: truo panj; kovački, mesarski panj; sjesti na panj; u peći pucketa panj srubiti do -a odsekati, odrezati do štora, pri štoru
2. klada: glava mu se našla na krvničkom panju; jagnjetina s -a pečena jagnjetina razsekana na kladi, na panju

Pannoniī -ōrum, m (Παννόνιοι), Panón(ij)ci, preb. Panonije: T., Vell., Suet., Cl., Lamp.; sg. Pannonius -iī, m Panón(ij)ec: fallax Tib., ferox Stat. — Subst. Pannonia -ae, f (Παννονία) Panónija, dežela med Donavo in Savo do Dunajskega gozda (Mons Cetius), vzhodno od Norika, podjarmljena za časa cesarja Avgusta: O., Plin., Plin. iun.; adj. Pannonicus 3 panón(ij)ski: Plin., Mart., exercitus, alae T. Pannonis -idis, f panón(ij)ska: ursa Lucan.

papillonner [-pijɔne] verbe intransitif letati sem in tja, frfrati (od osebe, predmeta do osebe, predmeta)

papillonner d'un sujet à l'autre skakati od predmeta do predmeta
papillonner autour d'une femme letati okrog ženske, obletavati jo, vrteti se okoli nje

Pâques [pɑk] féminin plurielali masculin, religion velika noč

Pâques fleuries cvetna nedelja
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja
œufs masculin pluriel de Pâques pirhi
semaine féminin avant Pâques, de Pâques véliki teden, teden po veliki noči
vacances féminin pluriel de Pâques velikonočne počitnice
Pâques tombe tôt cette année letos je velika noč zgodaj
le lundi de Pâques est chômé velikonočni ponedeljek je dela prost dan
à Pâques ou à la Trinité zelo pozno, nikoli
c'est long comme d'ici à Pâques do takrat je (pa) še dolgo
(religion) faire ses Pâques (ali: pâques) opraviti velikonočno spoved in obhajilo
souhaiter de joyeuses Pâques à quelqu'un voščiti komu vesele velikonočne praznike

pára¹ (denar)

plačati dolg do zadnje párae to pay one's debt down to the last farthing
niti (prebite) párae nimam I am penniless
prebite párae ne vreden not worth a damn (ali a hoot), not worth a tinker's curse (ali VB cuss, ZDA dam(n)), žargon worth damn all

parātiō -ōnis, f (parāre) pripravljanje: silentio opus est; nulla inest paratio Afr. fr., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., pripravljanje poti do kraljestva, pogajanje za kraljestvo, stremljenje za kraljestvom, seganje po kraljestvu, etiamsi difficilis earum rerum paratio est Paul.

parc [park] masculin park; gaj; urejen, javen nasad s sprehajališči; agronomie tamar, obor, (ograjena) staja; ograjeno skladišče; (železniški) vozni park

parc à l'anglaise, à la française angleški, francoski park
parc d'attraction zabaviščni park ali prostor
parc à bébé otroška stajica
parc à charbon skladišče premoga
parc giboyeux obor za divjačino
parc à huitres gojišče ostrig, ostrižišče
parc à jeux otroško igrišče
parc de munition municijsko skladišče
parc national narodni, nacionalni park
parc public javen park
parc de stationnement, à voitures (payé, gardé) (automobilisme) prostor za parkiranje, parkirišče (proti plačilu, čuvan)
parc de véhicules, de voitures, de camions celotno število, številčno stanje, park vozil, avtomobilov, kamionov
parc zoologique živalski vrt
le parc de voitures augmente chaque année število avtomobilov se veča od leta do leta, se poveča vsako leto
mettre, garer sa voiture dans un parc parkirati svoj avto na parkirnem prostoru

parcō -ere, pepercī, predklas. parsī, parsūrus

1. (s)hraniti (shranjevati), varčevati, štediti, varčno ravnati (delati) s čim; abs.: parcendo (sc. famem) tolerare C. z varčnostjo, futuro V. za prihodnost; z dat.: Pl., impensae L., sumptu (dat.) ne parcas Ci.; le pesn. trans.: pecuniam Pl., fetūs Lucr., oleas Ca., talenta gratis parce tuis V. hrani za svoje otroke.

2. metaf.
a) prizanesti (prizanašati), prizanesljiv biti do koga, prizanesljivo (obzirno) ravnati s kom, varovati koga, kaj, paziti, gledati, ozirati se na koga, kaj: Pl., Suet., ne ulli loco parcerent N., quibus in bello parserat fortuna N., sibi C. idr., valetudini vitae Ci., subiectis V., auribus alicuius Ci., Cleomeni parcitur Ci., parcite V. prizanesite mu!; z in z acc.: in hostes Lucr., in feminam Ap.
b) paziti se, varovati se, vzdrž(ev)ati se česa: ne cui rei parcat N. naj vse stori (poskusi), bello V., auxilio Ci. ne uporabiti (sprejeti) ponujene pomoči, parce metu (dat.) V. ne boj se!, hibernis parcebant flatibus euri V. niso veli (pihali), mirovali so, lamentis parcere eas iussit L. velel jim je, naj prenehajo tarnati.
c) zelo pogosto, poseb. pesn. z inf. (o)pustiti, opustiti (opuščati), (pre)nehati: Pl., Ter., parce fidem iactare L. pusti bahanje z zvestobo, nikar se ne bahaj z zvestobo, parce pias scelerare manus V. ne oskruni, parcite (= nolite), oves, nimium procedere V. ne hodite predaleč naprej. Redko: parcere ab incendiis L., ab sceleribus Aug. (analogno po glag. cavēre) ali parcere caede Aus., manū Aug. ali contumeliis dicendis (abl.) L., obiurgando (abl.) peccata Aug.; od tod adj. pt. pr. parcēns -entis „prizanašajoč“, od tod

1. rahel, lahek: thyrso parcente ferire Stat.

2. nemaren, skop, stiskaški, škrt: parcentes ego dexteras odi H.

Opomba: Sinkop. cj. pf. parsis = parseris: Pl.; nenavaden pf. parcuī: Naev. ap. Non.; pt. fut. parcitūrus: Hier.; obl. iz pt. pf. se nadomeščajo z glag. temperare.

parfaire* [parfer] verbe transitif dovršiti, dokončati (son travail svoje delo); dopolniti (une somme vsoto); izpopolniti

faire et parfaire un procès do kraja pripeljati, izvesti proces

parfumerija samostalnik
1. (podjetje) ▸ parfüméria, illatszerboltZelo dobro so z nagrajenimi parfumi založene avstrijske parfumerije. ▸ A díjazott parfümökből az osztrák illatszerboltok nyújtanak nagyon széles kínálatot.
Tako so nas podučili strokovnjaki za vonjave v eni od parfumerij, ki smo jo obiskali. ▸ Erről oktattak ki bennünket az illatszerszakértők egy általunk felkeresett parfümériában.

2. neštevno (dišave) ▸ parfüméria
Prvič do sedaj v svetu parfumerije predstavijo vonj s provokativnim imenom Poison (strup). ▸ A parfüméria világában első ízben mutatják ben a provokatív elnevezésű illatot, a Poisont (mérget).

parkiranj|e srednji spol (-a …) das Parken
parkiranje prepovedano! Parken verboten!
prečno parkiranje das Schrägparken
za celodnevno/večdnevno parkiranje für Dauerparker
za parkiranje do dveh ur für Kurzparker
… parkiranja Park-
(čas die Parkzeit, die Parkdauer, možnost die Parkgelegenheit, prepoved das Parkverbot)

paroxysme [parɔksism] masculin, médecine hud napad ali zaostritev bolezni; najvišja stopnja (čustva, veselja, jeze itd.)

atteindre son paroxysme doseči (svoj) višek
pousser, porter à son paroxysme (pri)tirati do viška

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

pas⁵ moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija die Taille, die Gurtellinie, die Mitte
ozek pas Wespentaille
poudariti pas pri obleki: taillieren
šport udarec pod pas der Tiefschlag, ein Schlag unter die Gürtellinie (tudi figurativno)
nad pasom oberhalb der Gürtellinie
s poudarjenim pasom obleka: taillenbetont
segajoč: do pasu taillenkurz, bis zur Taillenhöhe
obseg pasu die Taillenweite
okoli pasu um die Mitte
v višini pasu in Taillenhöhe

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

pás belt; girdle; (telesni, stas) waist; geografija zone

gol do pasu stripped to the waist
do pasu globoko v snegu waist-deep in snow
zaponka za pás buckle
mrzli (vroči) pás geografija frigid (torrid) zone
kilni pás medicina hernia truss; (prepasnica, ešarpa) sash
rešilni pás life belt, ZDA life preserver
pás z naboji cartridge belt
varnostni pás (avto, letalo) seat belt
pripnite si pasove, prosim! fasten your belts, please!
zadrgniti si pás (še za eno luknjo) to tighten one's belt, to pull in one's belt (another hole)
popustiti pás (po obilni jedi) (figurativno) to let out a reef
pás za nogavice, steznik ipd. suspender belt

pás ceinture ženski spol , courroie ženski spol ; (vojaški) ceinturon moški spol ; bandage moški spol , sangle ženski spol ; (stas) taille ženski spol ; geografija zone ženski spol

pas obzidja zone de murailles
držalni pas courroie de protection
gasilski pas ceinturon à crochet
kilni pas bandage (ali ceinture) herniaire
krepostni pas ceinture de chasteté
mejni, primorski pas zone frontière, littorale
mrzli in ledeni, polarni, tropski, vroči, zmerni pas zone froide et glaciale, polaire, tropicale, torride, tempérée
naramni pas (padalski) sangle d'épaule
navezni pas (pri padalu) ceinture d'attache
obmejni pas zone frontière (ali frontalière), frontière ženski spol
ortopedski pas ceinture de soutien (ali orthopédique)
plavalni, rešilni, varnostni pas ceinture de natation, de sauvetage, de sûreté
prepovedan pas zone interdite
zeleni pas zone (ali bande ženski spol) de verdure, ceinture (ali zone) verte
obseg čez pas tour moški spol de taille
klanjati se komu do pasu saluer quelqu'un très bas
obdati s pasom ceinturer
objeti okrog pasu prendre par la taille
zadrgniti si pas (familiarno) se serrer (ali se mettre) la ceinture