Franja

arrest² [ərést] samostalnik
ustavitev, ustavljanje; aretacija, pripor, zapor; zadržanje, oviranje, motnje; zaplemba

to put (ali place) under arrest pripreti, zapreti koga
to lay arrest on zaseči kaj
under arrest v priporu, v zaporu; zaplenjen

arrière¹ [arjɛr] adverbe nazaj; zadaj

en arrière nazaj; zadaj
arrière! nazaj!
faire machine, marche (en) arrière voziti, iti nazaj, obrniti se, figuré preklicati svoje izjave
faire un pas en arrière stopiti (korak) nazaj
marcher en arrière ritensko iti
se renverser en arrière vznak, na hrbet se prekucniti ali pasti
rester en arrière zadaj ostati, zaostati
être en arrière sur son temps biti za svojim časom

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

arrōdō (adrōdō) -ere -rōsī -rōsum (ad in rōdere) glodati ob čem, oglodati, oškrniti kaj: mures... coronam auream arrosere L., sues a muribus arrosae, semina arrosa, arrosis clipeis Plin.; sanguis equi arrodit carnes Plin. najeda; arr. crudum unguem Pers. ali solidos Cod. Th. obrezati; pren.: ut illa... nitedula rem publicam conaretur adrodere Ci.

arrogātiō -ōnis, f (arrogāre)

1. slovesno posinovljenje odrasle in samostojne osebe na podlagi državnega pooblastila (lex curiata) in privolitve ljudstva; pri tej slovesnosti, ki je potekala v času demokracije le v kurijskih komicijih (comitia curiata), so vprašali posinovitelja, ali hoče posinoviti, bodočega posinovljenca pa, ali hoče biti posinovljen: Gell., Aur., G., Ulp. fr.

2. oblastnost: nimia ordinarii iudicis Cod. Th.

Ārrūns, slabše Ārūns, -untis, m (etr.) Arunt, predimek posmrtnikov in sploh mlajših sinov (zlasti pri Tarkvinijih); predimek starejših sinov je bil Lars ali Lar.

1. brat Tarkvinija Priska: L.

2. mlajši sin Tarkvinija Ošabnega: Ci., L.

3. Porzenov sin: L.

4. junak v Enejevi vojski: V.

5. etruščanski vedeževalec: Lucan.

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

Arsacēs -is, acc. -ēn, m (Ἀρσάκης) Arzak, partsko kraljevsko ime. Poseb. znan je bil Arzak I., ustanovitelj partskega kraljestva (l.256) in začetnik partske vladarske rodovine: Ci. ep., S. fr., Iust., Amm.; enega od njegovih naslednikov (ok. l.35 po Kr.) omenja T. (Annal. VI, 31). — Od tod patronim Arsacidēs -ae, m (Ἀρσακίδης) Arzakid, Arzakov potomec ali naslednik: Iust., Amm.; nav. v pl. Arsacidae -ārum in -dûm, m Arzakidi, 31 partskih kraljev v obdobju od l.256 pr. Kr. do l.226 po Kr.; Lucan., T.; pesn. = Parti nasploh: Lucan., Sil.

2. adj. Arsacius 3 Arzakov, pesn. partski: aula Mart., os Cl., domūs Sid.

art² [a:t] samostalnik
umetnost; veda; veščina, spretnost, znanje; zvijačnost, prebrisanost

applied art uporabna umetnost
Bachelor of Arts diplomiran filozof 1. stopnje
black art magija
pravno to be (ali have) art and part sokriv biti, udeležiti se česa
arts and crafts umetna obrt
faculty of art(s) filozofska fakulteta
the fine arts upodabljajoče umetnosti
art gallery umetniška zbirka
industrial (ali mechanical, useful) arts obrt, rokodelstvo
liberal art svobodna umetnost
manly art boks
art master učitelj risanja
Master of Arts diplomiran filozof 2. stopnje
to practise art uporabiti zvijačo
a work of art umetnina

Artaxerxēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταξέρξης) Artakserks(es), ime treh perz. kraljev,

1. Art. Macrohīr (μακρόχειρ dolgorok, daljnosežen, na daleč gospodujoč) ali (lat.) Longimănus Artakserks Makrohir ali Longiman (Dolgoroki), sin Kserksa I., vladal je od l.465 do 425: Ci. ep., N., Hier.

2. Art. Mnēmōn (μνήμων z dobrim spominom) Artakserks Mnemon, sin Dareja II., kralj od l.405do 362: N., Iust.

3. Art. Ochus Artakserks Oh(us), sin Artakserksa Mnemona, vladal od l.362 do339: Iust.

articulāris -e (articulus)

1. členski: morbus Plin., Suet., Ap., P. Veg. ali passio Cael. protin; subst. masc. pl. articulārēs (sc. morbi) bolezni udov: Plin. Val.

2. gram. spolniški: pronomen (hic, iste) slovničarji.

3. členovit, členast, razčlenjen: vox Boet.

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

artičokin pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ articsóka
2. (v kulinariki) ▸ articsóka
3. (pridobljen iz artičoke) ▸ articsóka

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.

artificium -iī, n (artifex)

1. spretnost, ročnost, izurjenost, pri čem rabljena umetnost: gubernatoris C., comicum Ci. umetnost komika, quod medici nihil praeter artificium... praestare debent Ci., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant, abducit omnes Ci., simulacrum Dianae singulari opere artificioque perfectum Ci., haec omnia... summo artificio facta Ci. kaj umetniške dovršenosti, art. callidum Ci. domiselna umetnost, vis artificii Ci. umetelna spretnost.

2. met.
a) umetniško delo, umetnina, umotvor: haec opera atque artificia, signa, tabulae pictae Graecos homines nimio opere delectant Ci., ut intellegatis... artificii cupidum, non argenti fuisse Ci., quae certis signis artificii notata sunt Corn.
b) umetniška vrednost: signa pulcherrima quattuor, summo artificio, summa nobilitate Ci.
c) (v slabem pomenu) umetniški prijem, umetelno dejanje, prevara, spletka: id, quod contra me locutus es, artificio quodam es consecutus Ci., non solum ingenio opus est, verum etiam artificio quodam singulari Ci., art. accusatorium, simulationis, proprium palaestrae Ci., non virtute vicisse Romanos, sed artificio quodam C., quorum artificiis effectum est, ut res publica in hunc statum perveniret C. in Ci. ep., rebus, non artificiis philosophus Sen. ph.

3.
a) umetna obrt, obrt, rokodelstvo, umet(el)nost: tenue et leve Ci., habent opinionem... Minervam operum atque artificiorum initia tradere C. rokodelstva in umetnosti, artificium obliviscatur et studium deponat Ci., art. ancillare Ci. opravilo dekel, piscatorium Lact.
b) met. vsebina pravil, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost, sestav, teorija, nauk o umetnosti: non esse eloquentiam ex artificio, sed artificium ex eloquentia natum Ci., componere artificium de iure civili Ci., art. praeceptorum Corn., memoriae Corn. mnemonika = umetnost pomnjenja.

artigraphus -ī, m (hibrid iz ars in γράφειν) pisatelj kakega slovniškega ali govorniškega učbenika: Serv., Cass., Isid.

artikulacija samostalnik
1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálás, artikulációProtestniki so imeli težave z artikulacijo tega, kaj zahtevajo. ▸ A tüntetőknek gondja volt a követeléseik artikulálásával.

2. jezikoslovje, glasba (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikuláció, artikulálásOtrok ima lahko še v prvem letu šolanja težave pri artikulaciji glasov s, z, c, š, ž, č, včasih r. ▸ Még az első osztályban is előfordulhat, hogy a gyermeknek nehézséget okoz az s, z, c, š, ž, č, néha az r hangok artikulálása.Energijo je vlagal v artikulacijo prav vsakega tona. ▸ Minden hang artikulációjába energiát fektetett.

3. pogosto v umetnosti (izražanje ali izkazovanje) ▸ artikulációŠe zlasti so problematični visoki igralci, ki imajo težave z gibalno artikulacijo. ▸ Különösen problémásak azok a magas játékosok, akiknek problémáik vannak a mozgásuk artikulációjával.Korunova odrska artikulacija je izrazito vizualna, likovna, prostorska. ▸ Korun színpadi artikulációja kifejezetten vizuális, képzőművészeti, térbeli.
Album je glasbena artikulacija najinih tedanjih čustvenih nastrojenosti. ▸ Az album az akkori érzelmi irányultságaink zenei artikulációja.
Vzhod ima več vere in manj samozaupanja, zahod išče vero, a ima problem z njeno artikulacijo. ▸ Keleten több a hit és kevesebb az önbizalom, a Nyugat keresi a hitet, de gondjai vannak azzal, hogy artikulálja ezt.

4. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikuláció, artikulálás
Artikulacija posamezne učne ure je torej prepuščena vam. ▸ Az egyes leckék artikulációja tehát csak Önökön múlik.
Artikulacija programa torej ni enostavna, ker mora vključevati obstoječe in morebitno novo. ▸ A program artikulálása tehát nem egyszerű, mivel a meglévő és a lehetséges új elemeket is magában kell foglalnia.

artikuliranje samostalnik
1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálásSvoboda pomeni neodvisnost in možnost artikuliranja lastnih prepričanj in misli. ▸ A szabadság a függetlenséget, illetve a saját meggyőződések és gondolatok artikulálásának képességét jelenti.

2. (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikulálás, artikulációValižanski govor sega od tekočega, živahnega artikuliranja do nadute napihnjenosti. ▸ A walesi beszéd a folyékony, élénk artikulációtól a túlzó nagyképűségig terjed.

3. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikulálás
Odpreti je treba možnost artikuliranja in primerjanja različnih opcij, izhodišč in pristopov. ▸ Lehetőséget kell adni a különböző opciók, álláspontok és megközelítések artikulálására.

artikulirati glagol
1. (povedati z besedami) ▸ artikulálJasno se mora artikulirati skupno stališče, kaj si sploh želimo. ▸ Világosan kell artikuláltunk közös álláspontunkat arról, hogy mit is akarunk egyáltalán.

2. (tvoriti glasove ali zvoke) ▸ artikulálUčenci skupinsko berejo pesem in kmalu ugotovijo, da morajo brati zelo razločno, izrazito artikulirati glasove. ▸ A tanulók csoportokban olvassák a verset, és hamarosan rájönnek, hogy nagyon tisztán kell olvasniuk, artikulálva a hangokat.

3. pogosto v umetnosti (izraziti ali izkazati) ▸ artikulál
Šele z neutrudnimi raziskovanji tehnike lahko umetnik jasno artikulira likovni jezik. ▸ Egy művész csak a technika fáradhatatlan kutatásával képes világosan artikulálni a vizuális nyelvet.
Religija je eden izmed načinov, kako kultura artikulira vprašanja. ▸ A vallás az egyik módja annak, ahogyan a kultúra a kérdéseket artikulálja.

4. (izoblikovati ali opredeliti) ▸ artikulál
Mnogi komentatorji v EU in Sloveniji se sprašujejo, zakaj je levica v krizi, zakaj ji ne uspe artikulirati alternative zavoženemu neoliberalnemu projektu. ▸ Az EU-ban és Szlovéniában számos kommentátor kérdezi, hogy miért van válságban a baloldal, miért nem tud alternatívát artikulálni a félresikerült neoliberális projekttel szemben.
Tisti avtorji v zgodovini evropske politične misli, ki so artikulirali pojem države, praviloma niso pestovali idej o taki ali drugačni Evropski uniji. ▸ Az európai politikai gondolkodás történetének azon szerzői, akik az állam fogalmát artikulálták, általában nem dédelgették az ilyen vagy olyan Európai Unió gondolatát.
Na tem kongresu se je jasno artikulirala opozicija. ▸ Ezen a kongresszuson az ellenzék egyértelműen artikulálódott.

artíst(ka) artista m/f

cirkuški, varietejski artist artista de circo, de varietés (ali de variedades)