Franja

vézenje, vezênje broderie ženski spol

vezenje perila broderie blanche
ročno (strojno) vezenje broderie à la main (à la machine)
vezenje na platno broderie sur canevas, tapisserie ženski spol
vezenje na svilo broderie de soie
zlato vezenje broderie d'or

vezílen de broderie, à broder

vezilni stroj machine ženski spol à broder
vezilni vzorec modèle moški spol (ali patron moški spol) de broderie

véznica

očesna veznica (anatomija) conjonctive ženski spol
vnetje očesne veznice (medicina) conjonctivite ženski spol; (črta) ligne ženski spol de communication
tesarska veznica (sekira) hache ženski spol de charpentier

vêža vestibule moški spol , entrée ženski spol , antichambre ženski spol , couloir moški spol , (cerkvena) porche moški spol

mrliška veža morgue ženski spol, chapelle ženski spol (ali chambre ženski spol) mortuaire, dépôt moški spol mortuaire

vhóden d'entrée

vhodna vrata porte ženski spol d'entrée, entrée ženski spol

vígenj(c) (kovačnica) forge ženski spol

žebljarski vigenj(c) clouterie ženski spol

vijóličen violet, de violette(s)

vijolični duh odeur ženski spol de violettes

vijúgast serpentin, sinueux, tortueux

vijugsta cesta route ženski spol en lacets

víla (hiša) villa ženski spol , pavillon moški spol ; (bajeslovno bitje) fée ženski spol , nymphe ženski spol

vodna vila naïade ženski spol, sirène ženski spol, ondine ženski spol, déesse ženski spol (ali divinité ženski spol) de la mer

vílice fourchette ženski spol ; (za veslo na čolnu) tolet moški spol , dame ženski spol

glasbene vilice diapason moški spol
vilice (pri biciklu, za telefonsko slušalko) fourche ženski spol

vilínski de fée(s), féerique, d'elfe

vilinska dežela pays moški spol des fées, figurativno pays féerique
vilinski ples danse ženski spol des elfes

víme pis moški spol

kravje vime pis de vache, (kulinarika) tétine ženski spol; (pri dlakarjih) mamelles ženski spol množine

vinárski vinicole, viticole

vinarska zadruga coopérative ženski spol vinicole

víno vin moški spol

belo vino vin blanc
dišavno vino vin aromatisé
domače vino vin de pays (ali du cru, de terroir), petit vin
krščeno vino vin baptisé (ali coupé)
kuhano vino vin chaud
lahko vino vin léger
lansko, staro vino vin vieux
mašno vino vin de messe
namizno vino vin de table
navadno vino vin ordinaire (ali courant)
(po)narejeno vino vin sophistiqué (ali frelaté)
novo vino vin nouveau
palmovo vino vin de palme
peneče se vino vin mousseux (ali champagnisé)
rdeče, črno vino vin rouge
rdečkasto vino vin rosé
svetlo rdeče vino vin clairet
rezano vino vin de coupage
sladko vino vin doux (ali sucré)
težko vino vin lourd (ali fort, capiteux, corsé, qui a du corps), gros vin
trpko vino vin sec
vino v karafi, trebušasti steklenici vin en carafe
vino v steklenici vin en bouteille (ali bouché)
železn(at)o vino vin ferrugineux
karta vin (v restavraciji) carte ženski spol des vins
ohladiti belo vino frapper le vin blanc
temperirati rdeče vino chambrer le vin rouge
dobro prenašati vino tenir (ali supporter) le vin
vino mi gre v glavo le vin me fait tourner la tête
vino utopi vse skrbi le bon vin réjouit le cœur de l'homme

vínski de (ali à) vin, vineux

vinski bratec grand buveur de vin
vinski cvet esprit-de-vin moški spol
vinski kis vinaigre moški spol (de vin)
vinska kislina acide moški spol tartrique
vinska klet cave ženski spol à vin, cellier moški spol
vinsko leto année ženski spol abondante en vin, bonne année pour le vin, année vineuse
vinski mošt moût moški spol (de raisin)
vinska pokušnja dégustation ženski spol de vin
vinski sod tonneau moški spol (ali fût moški spol, barrique ženski spol) à vin
vinska steklenica bouteille ženski spol à vin
vinska stiskalnica pressoir moški spol à vin
vinska trta vigne ženski spol, cep moški spol de vigne

violínski de violon

violinski ključ clef ženski spol de sol
violinski koncert concerto moški spol pour violon, (solista) récital moški spol de violon
violinski solo solo moški spol de violon

vír¹ source ženski spol (tudi figurativno) , fontaine ženski spol

po virih puisé (ali conforme) aux sources mêmes
vir dohodkov source de revenus
vir pomoči ressource ženski spol
topel vir source chaude (ali thermale)
zgodovinski vir source historique
navedba virov indication ženski spol des sources
proučevanje virov étude ženski spol des sources
vedeti iz zanesljivega vira savoir de source certaine (ali de bonne source)

viridis -e (virēre)

1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.

2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.

Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.

vírusen viral, à virus

virusna bolezen maladie ženski spol à virus (ali virale)

višína hauteur ženski spol , élévation ženski spol ; (nadmorska) altitude ; (raven) niveau moški spol ; (zneska) montant moški spol

višina vode hauteur (ali niveau) de l'eau
vrtoglava višina hauteur vertigineuse
na isti višini à la même hauteur, au même niveau
v višini 8000 moški spol à une altitude (ali hauteur) de 8000 mètres
merjenje višine mesure ženski spol de l'altitude (ali de la hauteur), altimétrie ženski spol, (geografija) hypsométrie ženski spol
dvigati se v višino, pridobivati na višini (letalo) prendre de la hauteur (ali de l'altitude)